V politiki je znano naslednje – potem ko zapriseže novi vodja države, je njegov prvi obisk v tujini pomemben signal mednarodni skupnosti. Nakazuje namreč, kateri odnosi so voditelju in državi najpomembnejši v določenem trenutku. Navadno se najprej obišče sosede, Hrvaško, Avstrijo, Madžarsko, Italijo. Ne nujno v tem vrstnem redu. Predsednik vlade bo severno sosedo, njenega kanclerja Karla Nehammerja, obiskal po enem let vladavine. Tudi sicer se v tujini skorajda ne mudi, opaziti ga je le na srečanjih, ki se jim res ne more izogniti.
Njegov prvi obisk v Avstriji je komentiral vodja opozicije Janez Janša, ki je zapisal: “Hm. Čas je že bil po 12 mesecih vlade. Pa kako slovensko regijo bi vlada lahko tudi že obiskala. Doslej ni še nobene v celem letu. Naša vlada je v 2 letih kljub pandemiji obiskala vse regije 2x. Da se, če se hoče.”
Seznam mednarodnih obiskov nekdanjega premierja Janše je obsežen, posebej ob upoštevanju, da je prevzel državo ob začetku epidemije, ki je zaznamovala večji del njegove tretje vlade, Slovenije in sveta nasploh. Njegov prvi obisk sosedov, če izključimo srečanja na evropski ravni (in obisk Izraela) je bil ravno v Avstriji, pri tedanjem avstrijskem kanclerju Sebastianu Kurzu v okviru delovnega sestanka, ki se ga je udeležil še tedanji bolgarski predsednik vlade Bojko Borisov in tedanji predsednik vlade Andrej Babiš.
Ko so se epidemične razmere deloma izboljšale, so se obiski nekdanjega predsednika vlade kar zvrstili. Najprej na Poljskem, nato v Franciji, Portugalski, Grčiji itd.
Hm. Čas je že bil po 12 mesecih vlade.
Pa kako slovensko regijo bi @vladaRS lahko tudi že obiskala. Doslej ni še nobene v celem letu.
Naša vlada je v 2 letih kljub pandemiji obiskala vse regije 2x. Da se, če se hoče. https://t.co/HK8NdJOaQH— Janez Janša (@JJansaSDS) June 13, 2023
Golob nerad potuje na tuje
Za razliko dopustov predsednika vlade, denimo nedavnega ogleda finala Lige prvakov v Istanbulu, Golob skorajda ne zapusti Slovenije. Njegovi obiski so omejeni na obvezne odhode v Bruselj, kjer zastopa Slovenijo in redka (ter omejena) srečanja s tujimi državniki. Tako je najprej opravil bilateralno srečanje s hrvaškim predsednikom Plenkovićem v okviru Blejskega foruma.
So odnosi Golobove vlade z Avstrijo res dobri?
Danes so s mediji razpisali, da med Slovenijo in Avstrijo vladajo dobri, prijateljski odnosi. Gre za površno oceno. Državi imata namreč povsem različne poglede na migracijsko politiko. Medtem ko Golobova vlada zagovarja politiko odprtih vrat, s katero ne popravljala samo slovenske južne meje z migranti, temveč tudi avstrijsko.
Avstrijske oblasti so v času mandata vlade Roberta Goloba večkrat izrazile nezadovoljstvo s to politiko. Prvič že na uvodnem bilateralnem srečanju avstrijskega zunanjega ministra in Tanje Fajon v Ljubljani, nato pa še večkrat na evropskem parketu. Posledica nekontroliranih migracij je podaljšanje nadzora na slovensko-avstrijski meji. Severni sosedi so se odločili ukrep podaljšati za še dodatnih šest mesec aprila letos.
Golob in Nehammer bosta uradno govorila o Zahodnem Balkanu, Ukrajini, oskrbi z energijo in temah vrha EU, ki bo potekal junija. Zagotovo pa bo debata nanesla tudi na situacijo na meji med državama. Kako bo avstrijskemu konservativnemu kolegu skušal pojasniti prednosti nebrzdanih migracij, ostaja veliko vprašanje.
Gal Kovač