Po uspešni izmenjavi obsojencev med zahodnimi zavezniki in Rusko federacijo se predsednik vlade Robert Golob ni mogel upreti svojih vzgibom samohvale. Slovenska javnost je imela že od aretacije vohunov izredno malo informacij, je pa očitno slovensko sodstvo hitro sprejelo odločitev, kar vzbuja številne sume o korektni obravnavi.
Robert Golob bi rad, sodeč po izjavah, pobral vse zasluge za uspešno izmenjavo ruskih vohunov. Po poročanju ameriških medijev in delu znane komunikacije med njim in ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, pa je zadeva drugačna. Golobovo izjavo je komentiral nekdanji veleposlanik Tone Kajzer, ki je prepričan, da je bila Golobova izjava “namenjena domači javnosti in ustvarjanju vtisa, da Slovenija vodi kredibilno zunanjo politiko”.
“Lahko je v slovenskem nepluralnem medijskem prostoru in ob nekritični in resignirani javnosti dajati takšne res bizarne izjave, ki se v realnem svetu, kjer vlada kruta realnost geopolitike, razblinijo kot milni mehurček,” je dejal nekdanji veleposlanik Tone Kajzer. Komentiral je premierjevo samohvalo po izmenjavi ruskih vohunov. Golob je v svoji izjavi za medije želel Slovenijo prikazati kot pomemben del v tej izmenjavi, tuji viri pa poročajo o tem, da je Biden z Golobom pred izpustitvijo opravil klic, v katerem je od njega zahteval pomilostitev, ki pa jo navadno odobri predsednik.
Namerno pospeševanje zadeve?
Prejšnji mesec je ameriški predsednik Joe Biden dejal, da je njegova najvišja prioriteta izpustitev Evana Gershkovicha in Paula Whelana iz ruskega zapora. Po poročanju ameriških medijev je Biden želel v svoj rezime dodati še to izmenjavo, preden bo končal svojo vnovično kandidaturo za predsednika. Enako pomembno je bilo to tudi za Kamalo Harris, za katero je sedaj ključnega pomena, da ostane v soju žarometov.
Vse to kaže na nasprotno od tega, kar je trdil Golob. V navezavi na to se bolj zdi, da je bila Slovenija v tem primeru orodje za doseganje ameriških ciljev in ne ključni element, ki je kakorkoli vplival na potek dogajanja. Je pa ob tem Jelka Godec spomnila na to, da je v preteklosti že nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar govorila o “ruskih vohunih”. Na družbenem omrežju X je komentirala: “Zdaj, ko je Golob med vrsticami v bistvu povedal, da je on tisti, ki je v uspešno zgodbo povezal ZDA in Rusijo ter skoraj vse organiziral tja do Ankare, bo pa ja prišel vse skupaj pojasniti še na preiskovalno komisijo v DZ. Je čas, da pojasni in ovrže vse navedbe nekdanje ministrice.”
Zdaj, ko je Golob med vrsticami v bistvu povedal, da je on tisti, ki je v uspešno zgodbo povezal ZDA in Rusijo ter skoraj vse organiziral tja do Ankare, bo pa ja prišel vse skupaj pojasniti še na preiskovalno komisijo v DZ. Je čas da pojasni in ovrže vse navedbe nekdanje… pic.twitter.com/qX5o09I04v
— Jelka Godec (@jelka_godec) August 2, 2024
Kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati?
Sodni proces proti elitnima članoma ruskega vohunskega stroja v Sloveniji je bil po navedbah N1 v vseh pogledih edinstven. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije je slovensko sodišče sodilo vohunoma tuje države in jim izreklo obsodilno sodbo, kljub temu pa praktično vse v zvezi s sojenjem in obravnavo ostaja skrivnost. Javnost si zasluži vedeti, kaj se je dogajalo in ali je sodišče ruska vohuna res obravnavalo primerno. Številni se sprašujejo o podrobnostih že od aretacije, saj do dne izmenjave o tem ni bilo mogoče slišati ničesar. Sodni postopek proti ruskima “ilegalcema” je potekal na ljubljanskem okrožnem sodišču in je bil v celoti tajen. Izjema je bil zgolj izrek sodbe, ki ga mora po zakonu, ki ureja kazenski postopek, sodišče javno prebrati tudi v primeru tajnega sojenja.
Sodnica Živa Zaplotnik je javni izrek sodbe objavila na spletni strani sodišča, in sicer hkrati z začetkom izrekanja v sodni dvorani, kar je izpolnilo zakonske zahteve, a onemogočilo pravočasen dostop javnosti. Postopek proti ruskim vohunoma je bil tajen in je vključeval težave z vročitvijo obtožnice ter podaljšanjem pripora. Obtožnico, označeno kot tajno, je sodnica ruski vohunki in njenemu odvetniku najprej predstavila ustno, vendar je vohunka zaprosila za pisni prevod zaradi težav s sledenjem tolmačenju. Na koncu je sodnica zagotovila pisni prevod preostanka obtožnice. Zaradi tajnosti postopka odvetnik ni smel odnesti obtožnice, zato jo je prebral na sodišču.
Vohunka se je pritožila na višje, vrhovno in ustavno sodišče zaradi kršitev pravice do obrambe. Ustavno sodišče je pritrdilo njenim trditvam, razveljavilo prejšnje odločitve in zahtevalo novo odločanje. Kljub temu je vohunka ostala v priporu do izreka sodbe 31. julija, ko so jo pristojni skupaj z možem izpustili. Ustavno sodišče je poudarilo pomembnost pravilnega vročanja obtožnice, in sicer v navezavi na pravico do obrambe.
Javnost mora izvedeti
Ali je ob tem vlada vplivala na odločitev sodstva, ni znano, vsekakor pa odpira dodatna vprašanja, s čimer se strinja tudi Kajzer. Ta pravi, da so “zagotovo na mestu vprašanja oziroma ima javnost pravico izvedeti, v kolikšni meri so bili zaradi delovanja ruskih vohunov ogroženi vitalni interesi Slovenije in kakšne ukrepe so oz. bodo sprejeli pristojni, da se omeji tovrstno delovanje ruskih obveščevalnih služb”.
Svetovni voditelji so februarja v Münchnu na letni varnostni konferenci sprejeli novico o smrti Navalnega. Podpredsednica ZDA se je srečala z Golobom, da bi zagotovila slovensko pripravljenost za opravljanje vloge pri zamenjavi, torej da bi Slovenija na seznam dodala ruski par.
To je le predstava za javnost
Ob tem je poznavalcem mednarodnih odnosov jasno, da gre za pretiravanje. Izpostavljanje vloge Republike Slovenije, o čemer so analitično pisali nemški mediji, ki so slovensko vlogo v tej zadevi označili kot “postransko”, je pojasnil Kajzer. Ta je poudaril, da je v zvezi z s to zadevo ostalo preveč neodgovorjenih vprašanj vse od aretacije vohunskega para. Prav na osnovi tega ni mogoče dobro komentirati dogajanja, dejstvo pa je, da so ob prijetju vohunov slovenski organi pregona našli tudi “enormno” količino denarja. Koliko denarja so našli in komu je bil namenjen, slovenska javnost še ne ve, je pa zadevo komentiral nekdanji direktor Sove Janez Stušek (o tem več tukaj).
A. H.