Zdravje javnega servisa RTV Slovenija je znova resno ogroženo. “Krvavordeče metastaze” so se namreč spet “raztrosile” po celotnem poslopju javne hiše. Prebudil jih je novinar Igor Pirkovič s “kemoterapijo” Utrip, ko je povsem korektno razgalil zlaganost Dražgoškega mita. Stanje pa se je nazadnje še poslabšalo, kar je posledica njegove odločitve, da postane odgovorni urednik portala MMC. Na las podobno zgodbo poznamo že iz leta 2012, ko so umazano spletkarjenje in skrivna zborovanja nekaterih sodelavcev RTV Slovenija, odnesli tedanjega odgovornega urednika Uroša Urbanijo.
Na javni RTV Slovenija so znova “vzrojili”. V titofilno (kučanofilno) sršenje gnezdo je dregnil Igor Pirkovič, dolgoletni novinar javne hiše, nazadnje s svojo namero postati odgovorni urednik portala MMC. Spletkarjenje in pozivi k “metanju v jame” so na “neodvisnem” portalu MMC že leta 2012 odnesli Uroša Urbanijo. V javnost je tedaj pricurljala korespondenca umazanih, hujskaških, zlobnih, skrajno zavržnih, krvoločnih, izprijenih spletnih komunikacij med salonsko socialistko Kajo Sajovic, direktorjem radia Mihom Lamprehtom, generalnim direktorjem Markom Fillijem, sicer dobrim starim znancem Milana Kučana ter drugimi. Poleg perfidnega, zahrbtnega dopisovanja, so se odvijali tudi tajni mitingi, vse z namenom zrušitve Urbanije. Ob tej priložnosti objavljamo javno pismo Združenja novinarjev in publicistov iz leta 2012, ki razgalja vso pokvarjenost (mentalno izrojenost??) dela kolektiva javnega servisa.
Za ohranitev novinarske oligarhije (enormne plače in dobre pozicije) bi se ideološki (in krvni??) zarod revolucionarnih krvolokov znova poslužil izvensodnih likvidacij? Javno pismo: “Izjava o hujskaškem, sovražnem govoru Kaje Sajovic, sodelavke MMC RTV SLO in poziv k odstopu vodstva RTV: Revija Reporter je na svoji internetni strani pod naslovom ”Tajno dopisovanje novinarjev MMC: Žužkljad je potrebno odstraniti” objavila korespondenco oziroma dopisovanje novinarjev in nekaterih urednikov Multimedijskega cnetra RTV SLO, ki se je pojavila na svetovnem spletu pod naslovom DOSJE MMC RTVSLO.” To dopisovanje dokazuje, da je bila akcija tako imenovane ”potrebne statusne in statutarne reorganizacije” MMC-ja le krinka za to, da se vodstvo znebi odgovornega urednika Urbanije in da pri tem obračuna še s tistimi, ki naj bi sodili med njegov kader.
Prebiranje omenjenega dosjeja dokazuje, da so za politično likvidacijo primerna in uporabna vsa sredstva – laži, podtikanja, manipulacije in podobne metode iz arzenala nedemokratičnih metod. V resnici, kot ugotavlja tudi spremni dopis k temu dosjeju, je to zgodba polna sovraštva in sovražnega govora! Novinarji Lan Dečman, Kaja Sajovic, Ana Svenšek, Aleksandra Kerin Kovač in Maja Kač so bili pripravljeni narediti vse, da se odstrani tiste, ki se z njimi in njihovimi nemoralnimi metodami niso strinjajo. Pri tem so imeli občutno podporo vodstva RTV SLO, določena ”opravila” pa je v soglasju z njim opravil takratni v. d. vodje MMC-ja Matej Žunkovič. V uvodu k dosjeju med drugim piše, da dopisovanje med novinarji MMC-ja dokazuje, da ”tajno sestankujejo z direktorjem radia Lamprehtom in si vseskozi dopisujejo z generalnim direktorjem Fillijem.
“Neodvisna” novinarka Kaja Sajovic: “Vse postreliti pa v jame z njimi”!
“Njihov glavni motiv in motiv tako Lamprehta kot Fillija je bil, kako odstraniti moteči faktor na MMC-ju, to je odgovornega urednika Urbanijo, takoj za njim pa vse, ki so z Urbanijo korektno sodelovali. Poleg Urbanije je treba odstraniti tudi njegovega namestnika Aleša Žužka.” Četico novinarjev, ki jih je v svojem mandatu pripeljal Urbanija, pa zaničljivo imenujejo žužkljad. Kot se je izrazil Slavko Jerič, dijak škofijske gimnazije in na tajnem sestanku izbrani predsednik aktiva novinarjev MMC-ja, je “žužkljad” v celoti potrebno odstraniti z MMC-ja. Da jih ne bo nikoli več in da jih nikoli več ne bo videl. In to je osnovni način razmišljanja zgoraj omenjenih novinarjev in še nekaterih drugih: “Javni medij RTV je naš in samo mi imamo pravico objavljati vsebine, ki so v skladu z našimi pogledi.” In kakšni so ti pogledi? Kot je javno večkrat povedala Sajovičeva, je deklerirana “ultra levičarka”, vse drugače misleče pa je potrebno zmetati v jame.
Generalni direktor je poskušal vse, da bi se znebil odgovornega urednika. Kot je razvidno iz dopisov, je na MMC-ju celo spodbujal upore zoper odgovornega urednika in jih prosil, naj pošiljajo pobude za njegovo razrešitev. Nestrpnost, sovražnost do drugače mislečih pa je kulminirala z zapisom oziroma izjavo novinarke MMC-ja Sajovic, da bi bilo treba vse te njene kolege ”postreli pa v jame z njimi.” Pri tej izjavi Sajovičeve ne gre zgolj za sicer kaznivi sovražni govor, ampak gre za grožnjo in za obujanje in spodbujanje grozljive metode izvensodnih pobojev spomladi leta 1945.
Za takšne, kot je Sajovičeva, na javni RTV Slovenija ni mesta
Sajovičeva zdaj s to izjavo tako rekoč rehabilitira eno najbolj zavržnih in žalostnih dejanj v slovenski zgodovini, kar je sramotno in vsega obsojanja vredno. Menimo, da vse to ne bi smelo ostati brez ustreznega odziva in ustreznega sankcioniranja. “V Odboru ZNP RTV menimo, da takšnim, kot so Kaja Sajovic in njeni kolegi, ki so z režiranim komplotom uspeli, da je vodstvo RTV razrešilo Uroša Urbanijo – da takšnim v ustanovi kot je RTV, če želi ohraniti minimum standardov in poštenja, ni mesta. Poleg tega pozivamo tudi vodstvo RTV, da zaradi očitne vpletenosti v to zgodbo in zaradi hujskanja in spodbujanja posameznikov iz MMC razmisli o svojem odstopu.”
Domen Mezeg