Šef Nata: Če sprememb pri izdatkih ne bo, se bo Evropejcem potrebno učiti ruščine

Datum:

Novi generalni sekretar Nata Mark Rutte je v nagovoru v Evropskem parlamentu izpostavil prepričanje, da bi Evropska unija morala vnovič pretehtati svoje prioritete glede porabe, pri čemer pravi, da bi bilo potrebno povečanje izdatkov za obrambo. 

“Evropske države v povprečju porabijo do četrtino svojega nacionalnega dohodka za pokojnine, zdravstveno varstvo in socialno varnost, mi pa potrebujemo le majhen del tega denarja za bistveno okrepitev naše obrambe,” je Mark Rutte poudaril pred poslanci.

Večina držav članic EU je prav tako članic Nata. Medtem ko obrambno zavezništvo že desetletje poziva članice, naj namenijo najmanj 2 odstotka BDP za obrambo, pa omenjeni cilj trenutno dosega le 24 od 32 članic Nata. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump pa očitno meni, da bi bilo potrebno za obrambo v prihodnje nameniti več, kot se je do sedaj predvidevalo. Prejšnji teden je slednji zaveznike pozval, naj za obrambo namenijo 5 odstotkov BDP, kar je precej več od ameriškega povprečja, ki znaša 3,38 odstotka BDP.

Za marsikatero državo že 2 odstotka predstavljata izziv, 5 odstotkov pa se zdi nemogoča misija. Rutte tistim, ki so upali na mehkejši pristop, ni prinesel dobrih novic. Kot je dejal zakonodajalcem, bi končni cilj obrambnih izdatkov znotraj Nata lahko znašal okoli 3,6 ali 3,7 odstotka BDP, poroča medij Politico.

Evropa ostaja varnostno odvisna od ZDA
Rutte je evropske poslance tudi opomnil, da Evropa ostaja varnostno odvisna od ZDA. Meni, da je naravnost “iluzorno” verjeti, da lahko Evropa sama zagotovi svojo obrambo. Prvi mož Nata je pohvalil 1,5 milijarde evrov vreden Evropski program za obrambno industrijo (EDIP), katerega namen je spodbuditi lokalno proizvodnjo orožja, a ob enem opozoril, da je evropski orožarski sektor premajhen, preveč razdrobljen in prepočasen.

Foto: epa

Zaenkrat obstaja nesoglasje o tem, ali bi morala imeti podjetja zunaj EU enostaven dostop do tega programa. Rutte pri tem opozarja, da EDIP ne bi smel izključevati svojih zaveznikov. “Verjamem, da je vključevanje zaveznikov izven EU v obrambne industrijske projekte EU ključnega pomena za varnost Evrope,” je poudaril in dodal, da čezatlantsko sodelovanje v obrambni industriji krepi vse nas.

V svojem prvem nagovoru Evropskega parlamenta kot šef Nata je po navedbah Indexa navedel, da cilj predstavlja zbližanje Nata in EU, da bi se odgovorilo na “destabilizirajoče kampanje” Kremlja, pa tudi na grožnje, ki prihajajo iz Irana, Kitajske, kibernetske napade in širjenje jedrskega orožja. “Zdaj smo varni, a čez štiri ali pet let morda ne bomo več,” je opozoril in dodal, da bi morali Evropejci v primeru, da se obrambni izdatki ne bodo povečali, “vzeti v roke učbenike ruskega jezika ali pa se izseliti na Novo Zelandijo”.

Povečanje obrambnih izdatkov se mu zdi nujno
Rutte pravi, da je zelo zaskrbljen na račun varnostnih razmer v Evropi. “Nismo v vojni, a tudi v miru nismo. To pomeni, da moramo več vlagati v obrambo in zagotoviti dodatne zmogljivosti,” je opozoril in dodal, da se pri tem ne more več čakati. “Povečati moramo odpornost naših družb in kritične infrastrukture,” je bil jasen. Ključni del te varnosti je po njegovih besedah krepitev sodelovanja med Natom in EU. Kljub temu, da se obe ustanovi nahajata v Bruslju, sicer že leta sodelujeta na daljavo. Medtem ko je bil Nato osredotočen na obrambo in čezatlantske odnose, se je EU ukvarjala z vprašanji, kot so trgovina, kmetijstvo in podnebje. Kot pravi, je ruska invazija na Ukrajino spremenila vse.

“Nato in Evropska unija morata veliko postoriti skupaj,” poudarja Rutte. Ob tem pa je še posebej izpostavil prizadevanja za pomoč Ukrajini pri obrambi pred Rusijo. Glede vojne v Ukrajini je poudaril, da je mir mogoče doseči le z dogovorom, ki bo v interesu Kijeva. “To pomeni več orožja in hitrejšo dostavo, da se (Kijev) lahko bolje brani in zagotovi ugoden dogovor za Ukrajino, Evropo in svet,” je še dodal. 

Ž. N.

Sorodno

Zadnji prispevki

Ukrajinci so sprožili novo ofenzivo v Kurski regiji – uspešno napredujejo proti kraju Ulanok

Ukrajinska vojska je začela novo veliko ofenzivo v regiji...

Bidnova administracija je sredstva usmerjala v Soroseve progresivne organizacije

Po tem, ko je Donald Trump zaradi suma netransparentnosti...

Bo Klemen Slakonja diskvalificiran zaradi “rasizma”?

Zmagovalec Eme 2025, Klemen Slakonja, ki bo letos Slovenijo...

Obnova hotela Zlatorog na obzorju: pravni zapleti in prihodnost turizma v Bohinju

Ena od ključnih točk razvoja turizma v Bohinju je...