Zakaj tuji investitorji bežijo iz Slovenije? Ekonomist opozarja na elemente “fašističnega gospodarstva”

Datum:

Raziskava Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede (FDV) je pokazala, da se ocena slovenskega poslovnega okolja med tujimi vlagatelji slabša. Ekonomista dr. Štefana Šumaha to ne preseneča, sploh glede na vladne poteze, ki imajo po njegovem mnenju elemente “fašističnega gospodarstva”.

Prvič po letu 2010 je delež podjetij s širitvenimi načrti v Sloveniji padel pod 20 odstotkov. Glavne ovire, na katere opozarjajo podjetja, so zapleteni birokratski postopki, neugoden davčni sistem in politične razmere, poroča STA.

O slabi oceni slovenskega poslovnega okolja smo govorili z dr. Štefanom Šumahom, ki je ob tem uvodoma spomnil na “prvega modernega socialista”, ki je izvajal takšno korporativno kulturo v državi: Adolfa Hitlerja, namreč. Bil je prvi tipični socialist, ki je v bistvu še vedno dopuščal zasebno lastnino, ne pa prostega trga, je dejal Šumah, ki je omenil, da na to tematiko ravno pripravlja kolumno. Pri tem je opozoril, da ne vzpostavlja primerjave, saj da smo “še precej daleč od tega, da pa imajo poteze aktualne vlade neke določene elemente fašističnega gospodarstva, korporativizma, kar je značilno za te, ki so dopuščali zasebno gospodarstvo (nekaterim), niso pa dopuščali svobodnega trga. Vedno bolj se temu približujemo,” meni.

Več kot 14 odstotkov podjetij načrtuje selitev svojih dejavnosti iz Slovenije, poleg tega pa med njimi prevladujejo velika proizvodna podjetja in izvozniki. Raziskava prav tako razkriva, da bo dobra polovica anketiranih podjetij letos investirala, pri čemer je ocenjena vrednost investicije 3,8 milijona evrov, kar je manj od lanskoletnih načrtov 4,42 milijona evrov. Kljub zmanjšani vlogi slovenskih podjetij v globalnih mrežah se ta še vedno ohranja.

Slovenci znamo delti, samo pustiti nam je treba
Med prednostmi slovenskega poslovnega okolja investitorji izpostavljajo strokovnost, znanje in visoko usposobljenost kadrov ter ugodno geografsko lego. Kljub upadu tujih investicij je Šumah prepričan, da tuje investicije vedno bodo, saj smo “Slovenci pridni in imamo veliko znanja”. Sam se je v svojem življenju preizkusil na različnih področjih in delovnih mestih v gospodarstvu, zato je v svojo trditev prepričan. “Ljudje so pridni, znajo delati, samo pustiti jim je treba in omogočiti, da zaslužijo,” poudarja in izpostavlja, da imamo pa na drugi strani številne nevladne organizacije, ki dobivajo ogromno denarja.

Več je zakonov, več je korupcije
Kot največje politične ovire navajajo visoke davčne obremenitve dela, med zakonodajo pa izpostavljajo davčno in delovno zakonodajo. Kritični so tudi do negativnega odnosa družbe do kapitala in podjetništva ter pomanjkanja strokovnosti, odzivnosti in profesionalnosti podpornih institucij. Problematični so tudi birokratski postopki, za katere ekonomist pravi, da so posledica zapletene zakonodaje.

“To je zelo namerno s strani države: bolj so zapleteni birokratski postopki, več je zakonov, kar pomeni tudi, da je bistveno več možnosti za korupcijo. To ustvarja sivo območje, saj če ti napišeš, da je nekaj prepovedano, je potem točno to prepovedano, vse ostalo pa je dovoljeno. To so take malenkosti v bistvu, ki zelo vplivajo na klimo v gospodarstvu,” je poudaril in dodal: “Kot rečeno, več je zakonov, več je korupcije, več je možnosti zlorabe,” je dejal in poudaril, da se zakoni hitro menjajo, podjetja pa se morajo prav tako hitro temu prilagajati, kar je težko.

Visoke davke oziroma davke na sploh označi za “socialistični relikt, bog ne daj, da bi imel kdo več”. “Višji davki pač vodijo uravnilovko,” je dejal in spomnil na to, da je bilo leta 2010 razmerje med povprečno in minimalno plačo (bruto) 2 : 1, medtem ko je danes že 1 : 1,85. Poudarja, da bi bila razlika ob nadaljevanju tega trenda že samo 1 : 1,41, kar je po njegovih besedah popolnoma “demotivirajoče”. Na komentar, da imamo situacijo tako, kot je, na oblasti pa naj bi imeli t. i. “vrhunskega managerja”, Šumah pravi, da je prej kot to “politični nastavljenec”.

Predsednik vlade Robert Golob. Vir: STA

Med zunanjimi dejavniki, ki negativno vplivajo na poslovanje, so podjetja izpostavila visoke cene energentov, logističnih storitev ter surovin in delov. Na področju, kjer se uporablja umetna inteligenca, podjetja pričakujejo pozitivne učinke, kot so večja produktivnost, optimizacija poslovnih procesov ter hitrejši dostop do podatkov in analitike.

Upad tujih neposrednih investicij je opažen tudi globalno. Evropa je leta 2023 zabeležila najnižje prilive med vsemi kontinenti, sicer pa približno 16 milijard dolarjev, pravi Svetovno investicijsko poročilo Organizacije združenih narodov. Globalni tokovi neposrednih tujih naložb so leta 2023 padli za dva iskalca na približno 1300 milijard dolarjev. Združeni narodi ta upad pripisujejo trgovinskim oviram, geopolitični nestabilnosti in upočasnitvi svetovnega gospodarstva. Investitorji bolj cenijo stabilnost in varnost, kar povzroča preusmeritev investicij v politično stabilnost.

T.B.

Sorodno

Zadnji prispevki

[Ekskluzivno] To je sodnik, ki je obsodil štiri policiste, ker so krotili nasilne proteste

Ljubljansko okrajno sodišče je obsodilo štiri policiste, ki so...

[Anketa] Močna večina za vpis v ustavo – da je mati ženska in oče moški

Pojavljajo se predlogi, da bi v najvišji zakon v...

Trumpova doktrina?

Obstaja več načinov, kako razmišljati o zunanji politiki predsednikov...