Slovenska politika je polna neverjetnih naključij. Eno takih je, da poslovni delovni sestanki koalicije velikokrat sovpadejo s kakšno sejo, ki se je – kakšno naključje – ne želijo udeležiti. Ena takih je seja ustane komisije, ki je bila sklicana za danes ob 9. uri.
Danes so namreč sejo, v kateri naj bi nadaljevali obravnavo delovnega besedila Predloga Ustavnega zakona o spremembah 129., 130., 131., 132. in 134. člena Ustave Republike Slovenije, EPA 299-IXa, tik pred izvedbo prestavili. Razlog? Ti presneti delovni sestanki poslancev koalicije, ki so se “naključno” zvrstili ravno na dan seje.
Manjkali praktično vsi poslanci koalicije
Seja je namreč sklepčna, če se je udeleži več kot pol poslancev. Dne 2. 10. 2024 so se opravičili: podpredsednica Ustavne komisije Lucija Tacer (PS Svoboda) in podpredsednik Ustavne komisije Jernej Žnidaršič (PS Svoboda) ter praktično vsi koalicijski člani komisije: manjkali bi tudi Bojana Čebele (PS Svoboda), Lena Grgurevič (PS Svoboda), Ferenc Horváth (PS IMNS), Meira Hot (PS SD), Urška Klakočar Zupančič (PS Svoboda), Dean Premik (PS Svoboda), Janja Sluga (PS Svoboda), Dejan Šuc (PS Svoboda) in Matej Tašner Vatovec (PS Levica).
Ustavna komisija bi razpravljala o predlogu, da se ustava spremeni tako, da se pristojnost imenovanja sodnikov prenese z državnega zbora na vsakokratnega predsednika republike – ki je tradicionalno zabetonirana leva funkcija. Predlog je združil del politične opozicije in stroko, ki se skupaj borita proti predlaganim spremembam. Da je postopek sploh prišel tako daleč v parlamentarni proceduri, je “kriva” opozicijska Nova Slovenija, ki predlog sama ob določenih dodanih pogojih podpira.
Neformalna koalicije NSi, GS in SD
Predlog ustavnih sprememb je sicer septembra 2022 v parlamentarno proceduro vložila Nova Slovenija, pri tem pa je dobila podporo dveh koalicijskih strank. Pri tem se predlagatelji s koalicijo sklicujejo na dejstvo, da je slovenska ureditev evropski unikum, ki izvira iz delegatnega sistema SFRJ, na drugi strani pa stroka in stranka SDS predlagateljem očitata, da gre za negacijo demokratičnega parlamentarnega nadzora nad sodstvom, saj je do zdaj sodnike potrjeval demokratično izvoljeni državni zbor.
V koalicijskih Gibanju Svoboda in Socialnih demokratih skupaj z opozicijsko prvopodpisano Novo Slovenijo med drugim predlagajo, da ministre imenuje predsednik republike in ne državni zbor kot doslej, ko so ministri morali prestati t. i. zaslišanja, pri čemer so poudarili, da se s tem približujemo nemškemu sistemu imenovanja funkcionarjev. Namesto interpelacije posameznih ministrov bi bila po novem vsaka interpelacija interpelacija celotne vlade, s čimer predlagatelji obljubljajo, da bi ukinili postopek dolgih celodnevnih interpelacij v državnem zboru.
Sodnike bi imenoval privzeti politični levičar
Najspornejši pa je predlog, ki je v javnosti tudi povzročil največ razburjenja. Sodnike bi imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta. Po trenutni ureditvi sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta. Sodni svet je sestavljen iz enajstih članov, od tega jih pet izvoli državni zbor na predlog predsednika republike (gre za eminence s področja prava), šest pa je sodnikov (izvolijo jih njihovi sodniški kolegi). Predlagatelji pojasnjujejo, da gre za sistem, smiseln za skupščinske sisteme, za parlamentarne pa je nenavaden.
Kaj ustavne spremembe pomenijo v resnici?
Politična igra Nove Slovenije je prebrisana. Tak predlog bi bil nekaj povsem običajnega v Švici, Avstriji, Nizozemski, Franciji ali drugih zrelih evropskih demokracijah. Slovenija pa ima določene – s povojnimi strahotami tlakovane – specifike, ki tak predlog naredijo izključno pri nas za ponovni poskus popolne hegemonije politične levice nad pravosodjem.
Nova Slovenija o tej v 32 letih samostojne države zelo jasni dinamiki ne govori, saj bi priznanje takšne dinamike kot slovenske trajne resničnosti izsililo tudi razpravo o tem, da je treba predsedniku republike kot jasnemu akterju politične (in aktivistične) levice še bolj omejiti pristojnosti, ne pa mu jih še dodati. Ne gre pozabiti na dejstvo, da so očetje ustave funkcijo predsednika omejili tudi zato, da ne bi imel Milan Kučan kot takratni vodilni funkcionar bivšega režima v novi državi prevelike moči. Danes ima prek svojih odposlancev enako moč kot takrat. Če bodo “njegovi” ljudje imenovali sodnike, bo to pomenilo še več procesov tipa Trenta, Patria, Kanglerjevih 22 obtožnic itd., kjer gre za jasno politično zaroto pravosodja proti politikom na desnici.
Zakaj je prišlo do zamika?
Zakaj so se koalicijski poslanci opravičili in preprečili sejo, lahko le špekuliramo, gotovo pa je resnica drugačna od uradne različice, da so imeli vsi delovne sestanke. Gotovo je, da se nekaj dogaja, pri tem pa lahko le špekuliramo o tem, kaj. Morda je prišlo do razkola neformalne in nemoralne koalicije NSi, SD in GS?
I. K.