Pobudo za spremembo ustave, ki bi imenovanje sodnikov z državnem zboru prenesla na predsednika republike, so na javni tribuni, ki jo je pripravila Zveza društev pravnikov Slovenije, kritizirali predstavnikov sodstva sami. Slednja prihaja v paketu s širitvijo sestave in načina imenovanje sodnega sveta, ki bi lahko s tem postal bolj politiziran.
V okviru predlaganih sprememb DZ na predlog sodnega sveta ne bi več volil sodnikov, ampak predsednik republike. Predvidena je razširitev sodnega sveta z 11 na 15 članov, ta pa bi o imenovanju sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov bi DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev volil sedem članov, osem pa izmed sebe sodniki. Člani sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let, ti pa ne bi mogli biti vnovič izvoljeni. Člani bi sami izbrali predsednika in ga izvolili za dobo treh let. Predlogu nasprotujejo v stranki SDS. Kot kaže, pa so v zvezi z njim kritični tudi predstavniki sodstva.
Koalicijska poslanka iz vrst SD Meira Hot je dejala, da se v hramu demokracije zavedajo, da mora biti poseganje v ustavo premišljeno, a da “se hkrati tudi družba hitro spreminja, zato mora imeti možnost ustavnih sprememb”. Pobuda za prenos imenovanja sodnikov z Državnega zbora RS na predsednika republike, ki bi ga ta opravil na predlog sodnega sveta, je po njenih besedah v postopku najdlje. V okviru pobude je predvidena razširitev sodnega sveta z 11 na 15 članov “in prenos pristojnosti za imenovanje zunanjih članov sodnega sveta, torej teh, ki jih iz svojih vrst ne volijo sodniki, s predsednika republike na DZ”.
Poskus kontrole sodstva
Predlogu ustavne komisije DZ, ki v paketu prenosa imenovanja sodnikov na predsednika republike predlaga tudi spremembo 131. člena Ustave, ki ureja sestavo sodnega sveta, je ostro nasprotovala podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto, poroča STA. Imenovala ga je kot “gnilo jajce” in dala vedeti, da to razume kot poskus kontrole sodstva. Po besedah Betettove se tukaj tudi poraja vprašanje, “kako prisiliti opozicijo in pozicijo, da bosta glede imenovanja teh članov tvorno sodelovali pri doseganju dvotretjinske večine”. “Svet modrecev, ki bi ga sestavljali predstavniki sodstva, odvetnikov, varuha človekovih pravic in drugi, bi bil ob blokadi v DZ pristojen imenovati nesodne člane sodnega sveta”, in bi lahko po njenih besedah predstavljal mehanizem zoper takšno blokado.
Da se s političnim kompromisom spreminja ustava, je opozoril predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat. Kot meni, je to povsem nesprejemljivo za sodni svet. Predlog ustavne komisije, da bi se člane sodnega sveta volilo z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, po njegovih besedah “vodi v izrazito politizacijo postopka, v katerem bo imenovanje članov zgolj predmet usklajevanja med političnimi strankami”. Horvat zagovarja prepričanje, da bi moral biti predsednik republike kot najbolj demokratično legitimen organ tisti, ki bi imenoval zunanje člane sodnega sveta.
Predlagana razširitev števila članov sodnega sveta z 11 na 15 članov se zdi Horvatu neprimerna, saj se bo s tem, kot pravi, ošibila operativnost tega organa. Na ta način bodo namreč daljše razprave, težje pa bo tudi priti do soglasja. Tako bo potrebnih tudi več finančnih sredstev za delovanje organa, tudi potreba po prostorih in krepitvi strokovne službe se bo povečala, še opozarja Horvat.
Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je izjavila: “Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni” in se strinjala s kritikam, ki sta jih izrekla Horvat in Betettova glede zmanjševanja operativnosti omenjenega organa. Za njegove odločitve bo namreč potrebno doseči dvotretjinsko večino in povrhu še imenovati zunanje člane. “Bojimo se, da bo to postalo neka trgovina med voljenimi predstavniki ljudstva,” je komentirala predlog imenovanja nesodnih članov.
Aleš Zalar, predsednik strokovne skupine DZ za pripravo sprememb Ustave RS na področju imenovanja sodnikov je v zvezi s kritikami izjavil, da je z njimi seznanjen prvič. V dveh krogih posvetovanj, kot pravi, naj ne bi bilo slišati nasprotovanj predstavnikov sodnega sveta, vrhovnega sodišča in predstavnikov sodniškega društva. Zalar vztraja, da je z obsegom slovenskega sodstva skladna širitev velikosti sodnega sveta. “Slovenija je namreč po številu sodnikov na število prebivalcev druga v EU,” je povedal v nadaljevanju in dodal, da ima sodni svet trenutno zelo širok nabor pristojnosti, zaradi česar je ta neučinkovit. Po njegovih besedah to tudi sam priznava v letnih poročilih. “Po predlogu ustavnih sprememb pa se mu pristojnosti še večajo, ob tem pa bi predsednik republike odločitve sodnega sveta le formaliziral in jim dal demokratično legitimnost,” je še izpostavil in dodal, da je velikost sodnega sveta pomembna tudi za legitimnost tega organa.
Ž. N.