Zahodne države nudijo pomoč Ukrajini vedno bolj s figo v žepu. Na eni strani slišimo mogočne politične govore o neomajni podpori Ukrajini, na drugi strani vidimo, da se po tiho pomoč ustavlja. Vpliv ruske propagande je namreč na skrajna pola zahodnih volivcev čedalje uspešnejši. Na drugi strani pa so najbolj zveste dobaviteljice orožja tiste, ki ruskega medveda najbolje poznajo – tiste, ki so nekoč bile del Varšavskega pakta.
Razliko med zahodno mlahavostjo pri podpori Ukrajine in vzhodno odločnostjo odlično ponazarjata Nemčija in Češka.
Neodločna Nemčija
Anders Fogh Rasmussen, nekdanji prvi mož Nata, je močno kritiziral držo nemškega kanclerja Scholza. “Prepočasen, preveč neodločen. Potrebujemo voditelje držav, ki delujejo odločno,” je dejal za časopis Neue Zürcher Zeitung.
Po njegovih besedah v vojni ne moreš voditi države tako, da slediš javnemu mnenju. “Potrebujemo veliko bolj odločno nemško vlado. Kancler Scholz je prepočasen, preveč neodločen. Ne izgleda kot vodja,” je dejal nekdanji generalni sekretar zavezništva.
Nemški poslanci so v četrtek odobrili nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini vključno z oborožitvenimi sistemi dolgega dosega, vendar so zavrnili poziv opozicije, naj Kijevu dostavi rakete Taurus – zelo učinkovito orožje dolgega dosega.
Medtem ko Ukrajinci umirajo v vedno bolj učinkovitih napadih Rusov, pa je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock v soboto v ukrajinskem črnomorskem pristanišču Odesa dejala, da Nemčija še vedno razpravlja o tem, ali bo Ukrajini dobavila orožje dolgega dosega.
Ukrajinski voditelji svoje zahodne kolege obupano rotijo, naj dobavijo nove oborožitvene sisteme, predvsem rakete daljšega dosega, kot so ameriške ATACMS in nemški Taurusi, s katerimi bi napadali za ruskimi linijami.
Češka trdno in z orožjem na strani Ukrajine
Češka pa se ne ustavlja le pri političnem leporečenju. Češki predsednik Petr Pavel se je včeraj s francoskim predsednikom pogovarjal o nakupu nabojev za Ukrajino. Razprava se je nanašala na 500.000 kosov streliva kalibra 155 mm in 300.000 nabojev kalibra 122 mm, za kar je potrebnih 1,5 milijarde dolarjev.
“Iskati moramo nove priložnosti za pomoč, zlasti razpravljati o morebitni prisotnosti tujih vojakov v Ukrajini v različnih oblikah,” meni češki predsednik. “Obstaja cela vrsta možnosti. Razprava je sprožena. Če želimo preprečiti, da bi Rusija uspela v Ukrajini, ne moremo biti zadovoljni s podporo, ki je na voljo danes. Ne smemo se omejevati tam, kjer se nam ni treba omejevati.”
Češka ostaja trdno zavezana Ukrajini in se rada predstavlja kot branik agilnosti in pragmatizma. V času, ko se Evropska unija trudi dobaviti milijon nabojev streliva velikega kalibra, ki ga je obljubila Kijevu, je predsednik Pavel vse presenetil z objavo na münchenski varnostni konferenci 17. februarja, da je država “našla 500.000 nabojev [po standardu Nata] kalibra 155 mm [naboji] in dodatnih 300.000 nabojev [po standardu Nata] kalibra 122 mm po vsem svetu, vse pripravljeno za nakup in takojšnjo pošiljko v Ukrajino”.
Zahod ne pozna Rusije
Neodločnost zahodnih držav si je težko razlagati drugače kot z dejstvom, da živijo v iluziji, da se je mogoče s Putinovo Rusko federacijo pogovarjati, vojni na evropskih tleh pa izogniti s pogajanji. Čehi, ki so brutalnost “ruskega sveta” doživeli na lastni koži, na drugi strani vedo, kaj je resničnost. Rusi namreč razumejo izključno argument moči.
M. I.