Pred leti je po svetovnem spletu zakrožil seznam različnih državnih agencij, ki so bolj same sebi namen in namenjene ustvarjanju umetnih delovnih mest izbrancem sedanje vladajoče elite. Seveda je veliko tudi drugih sesalcev javnega denarja. Poleg alternativnih “kulturnih” in mirovniških združenj, prejemnikov borčevskih pokojnin in zapravljivih ministrov je treba upoštevati še najrazličnejše svetovalce in pogodbene sodelavce, ki so na plačilni listi Cerarjeve vlade oziroma posameznih ministrstev. Seznam je zelo dolg, zato je tudi delež državnega proračuna, ki gre v njihove žepe, razumljivo zelo velik. Po naših izračunih je vlada svojim honorarnim sodelavcem namenila skupno okoli 6,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja.
Kako ministrstva delijo rente
Za kaj pravzaprav gre? Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je že pred časom na Vlado RS naslovila poslansko vprašanje v zvezi s sklepanjem svetovalnih in avtorskih pogodb, saj se ministrstva in organi v sestavi pogosto poslužujejo t. i. outsourcinga, to je najemanja zunanjih strokovnjakov, kar bi morala biti glede na menda visoko število odlično izobraženih uslužbencev na ministrstvih prej izjema kot pravilo. Zato je poslanka zaprosila za seznam sklenjenih avtorskih in svetovalnih pogodb na ministrstvih, organih v sestavi ministrstev in v vladnih službah v letu 2017.
V gradivu, ki ga je poslala vlada, pa je precejšnja zmešnjava, saj so ponekod navedeni neto, drugje pa bruto zneski. Morda je bilo to narejeno celo z namenom, da bi tisti, ki bi v roke dobil omenjeno gradivo, zelo težko izračunal vsoto dejanskega izplačila iz državnega proračuna. Marsikje tudi ni razvidna specifikacija pri realizaciji pogodbe, denimo pri prevajanju, saj so nekateri prevajalci zelo dobro plačani, čeprav ni znano, kaj in koliko so delali. Vlada se sicer sklicuje, da je imela zakonsko omejitev glede sklepanja pogodb zaradi zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju.
Precej znani prejemniki
Poglejmo torej, kako je videti sklepanje pogodb. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve jih ima razmeroma malo, zanimiv pa je znesek za izdelavo oz. pripravo formule za izračun minimalne plače – honorar zagotovo ni bil minimalen, saj je presegel 23 tisočakov. Med prejemniki najdemo tudi zunajparlamentarnega politika Darka Krajnca, ki je za modeliranje (no, morda moderiranje?) posvetov po Sloveniji na temo reorganizacije centrov za socialno delo prejel nekaj manj kot štiri tisočake. Morda tudi kaj na temo koroških dečkov? Nekoliko bolj se je pri pogodbah izprsilo sicer pregovorno skopo ministrstvo za finance, ki je sklenilo dvojno pogodbo z odvetnikom Mitjo Vidmarjem za storitve pravnega svetovanja v zvezi z zadolževanjem RS za financiranje državnega proračuna (dvakrat po dobrih 73 tisoč evrov), družba Linklaters pa je za isto področje, le da za svetovanje na področju tujega prava, dobila 488 tisočakov. Sicer pa so precej visoke vsote šle tudi za pravno svetovanje na področju nasledstva.
Kar se tiče sklepanja pogodb z odvetniki, je zanimiv pristop ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, za katerega je Odvetniška pisarna Ilić opravila pravno svetovanje pri pripravi tripartitne pogodbe o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju Hoče-Slivnica. Gre seveda za projekt Magna, o katerem smo veliko pisali. Čeprav znesek ni velik (približno 8.500 evrov), pa je zanimivo, da je odvetnik Uroš Ilić tudi častni konzul Belgije. Javnost se ga spomni po upravljanju premoženja cerkvenega Zvona Ena (za dvig roke na skupščinah je od stečajne upraviteljice Mojce Breznik dobival po tri tisoč evrov) in po poslih s Telekomom. Mediji pa so ga večkrat omenjali predvsem v zvezi s posli z državnimi podjetji in družbami, kot sta Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) in SDH. Velja za dvornega Cerarjevega odvetnika, povezanega tudi z Luko Koper. Tudi ministrstvo za infrastrukturo je bilo dokaj radodarno, čeprav je s predmeti pogodb tako, da iz njihovih imen po navadi ne razberemo bistva. Tako tudi nismo našli ničesar, kar bi bilo lahko povezano s projektom Drugi tir. Med podpisniki pogodb na ministrstvih je kar precej fakultet, bolj ali manj so to fakultete Univerze v Ljubljani. Ministrstvo za javno upravo denimo se je na področju t. i. upravne akademije (izobraževanje oz. usposabljanje zaposlenih v javni upravi) povezalo s fakulteto za upravo, pri tem so celo navedeni nosilci izobraževanja. Zneski so kar visoki, v posameznih sklopih presegajo tudi sto tisočakov.
Kaj počne Koršič?
Če bi med ministrstvi iskali tista, ki imajo največje število prejemnikov denarja po pogodbah, potem bi morali izpostaviti ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Anton Peršak, nekdanji Demosov poslanec oz. član SDZ, ki zadnja leta govori, da je treba voditi NOB (proti komu že?), in je nedavno tudi žugal vsem, ki kritiziramo letošnjo podelitev nagrad Prešernovega sklada. Prav ministrstvo za kulturo je tisto, ki iz proračuna deli denar različnim samooklicanim umetnikom, denimo trem krjavljem, ki so predsedniku SDS Janezu Janši ukradli ime in priimek. A teh na seznamu ne bomo našli. Je pa zato na njem veliko članov strokovnih komisij, ki so v glavnem dobili manjše zneske. Zanimiva je komisija za medije, v kateri najdemo nekdanjo prvo damo Primorskih novic Barbaro Verdnik, nekdaj članico Zaresa. Med temi pa seveda izstopa precej visok znesek, ki ga je za “poslovno sodelovanje, pripravo študij, analiz, raziskav” prejel razvpiti Igor Koršič; slednji je z blagoslovom države dobil skoraj deset tisočakov. Gre za tistega legendarnega “vstajniškega kulturnika”, ki je v času druge Janševe vlade izvajal upor kulturne druščine proti domnevni ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo, čeprav je šlo v resnici za povsem druge stvari.
Koršič je bil vedno znan po ostrem jeziku. Se spomnite, kako je pred petimi leti v oddaji Odmevi napadel Demokracijo in Reporter, češ da taka medija sploh ne bi smela obstajati? Sicer pa je kot predsednik Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS) poskrbel za to, da so svetovno javnost obveščali o domnevnem barbarstvu Janševe vlade, medtem ko so “kulturni vstajniki” tisto leto ob slovenskem kulturnem prazniku naredili “performans” z zažigom kontrabasa. Kaj točno na ministrstvu za kulturo počne Koršič v zadnjem času, ni znano, prav tako ni znano, kakšno vrsto strokovnega svetovanja izvaja Stojan Pelko, ki je podpisal pogodbo za 10.400 evrov.
Kup prevajalcev
Še daljši pa je seznam pogodbenih sodelavcev na ministrstvu za notranje zadeve, pri čemer je treba opozoriti, da gre večinoma za prevajalce. Našteli smo jih 114, kar 19 med njimi jih prevaja iz arabščine. Sem nismo šteli tistih, ki so prevajali iz drugih jezikov držav, ki so večinoma muslimanske, denimo iz afganistanščine, iranščine, turščine in albanščine; če bi sešteli njihovo število, bi verjetno presegli polovico vseh prevajalcev. Nekateri med njimi so v žep pospravili kar izdatne honorarje, tudi nad petnajst tisoč evrov. Eno ime med prevajalci pa posebej izstopa: Samir Amarin. Se ga še spomnite? Je častni konzul Kraljevine Jordanije in velik prijatelj družine Cerar, kar še ne bi bilo tako nenavadno, če ne bi bil prav Amarin iranskemu državljanu z britanskim potnim listom Iraju Farrokhzadehu odprl pot v NLB, kjer je bila v letih 2009 in 2010 oprana skoraj milijarda evrov.
Med drugim se Amarin dobro pozna tudi z Milanom Kučanom, šefom Foruma 21. Povezava z NLB in Cerarjem je morda razlog, zakaj vladajoča SMC meče toliko polen pod noge poslancu Anžetu Logarju (SDS) in preiskovalni komisiji, ki se ukvarja z bančnim kriminalom. Sicer pa je Amarin za ustno in pisno prevajanje iz arabščine v slovenščino prejel osem tisočakov, kar ga sicer ne uvršča v sam vrh po finančni koristi. Zanimivo pa je, da je med podpisniki pogodb okoli 50 posameznikov (!), ki so prejeli po petnajst tisoč evrov za sodelovanje v projektu Twinning bodisi za Bosno in Hercegovino, bodisi za Srbijo. Gre za projekt krepitve organov za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Med prejemniki manjših zneskov se kar nekajkrat pojavijo Branko Lobnikar (še en Zaresov kader), sociolog religije Srečo Dragoš in Primož Šterbenc, ki naj bi skrbeli za usposabljanje za odkrivanje in preprečevanje vseh oblik nasilne radikalizacije, karkoli že to pomeni. No, tudi ministrstvo za obrambo ima precej dolg seznam honorarnih sodelavcev.
Stari pravniški znanci
Znesek, ki smo ga davkoplačevalci namenili za svetovalne in avtorske pogodbe za potrebe ministrstva za pravosodje znaša nekaj več kot 309.000 evrov. Med imeni, s katerimi je omenjeno ministrstvo sklenilo pogodbe, so predvsem sodniki, tožilci, odvetniki ter bolj ali manj znani pravniki. Nina Betetto, Hinko Jenull, Vesna Rakočević Bergant, Anton Panjan, Vanja Tinta Tavčar, Vesna Žalik, Ana Vilfan Vospernik, Miha Juhart, Špelca Mežnar, Aleksander Karakaš, Janko Marinko, Boštjan Zalar in drugi. Zneski izplačil se v povprečju gibljejo okoli 500 evrov, a je prejemnikov davkoplačevalskega denarja kar 555 posameznikov in eno podjetje (Energo – Jug, d. o. o.). Slednje je za “Pilotni projekt tehnično svetovanje pri postopkih JZP Šmarje pri Jelšah” ministrstvu za pravosodje zaračunalo 15.494 evrov. Sicer pa je najvišji izplačani znesek 23.180 evrov. Tega je omenjeno ministrstvo izplačalo samostojnemu podjetniku Žigi Lesarju za “Izvedbo ekonomskega svetovanja v okviru konkurenčnega dialoga, faze dialoga in ponudbene faze, v javnem razpisu za podelitev koncesije za energetsko prenovo stavb treh sodišč ter objekta pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah”.
Ob pregledu seznama opazimo, da se v pravosodju na račun davkoplačevalcev veliko izobražujejo in strokovno izpopolnjujejo, kar pa se žal ne pozna v stopnji zaupanja državljanov Slovenije v sodstvo, je ta ena najnižjih med članicami EU. A največ izplačil je prav iz tega naslova, honorarji pa se gibljejo od 100 do 2.000 evrov na predavanje. Tako je nekdanja poslanka Maša Kociper, ki je danes mediatorka na listi Mediacijskega centra pri Odvetniški zbornici Slovenije in vodja Mediacijskega centra pri Odvetniški akademiji Odvetniške zbornice Slovenije, maja in decembra lani predavala na seminarjih o mediaciji. Prvi nas je stal 600, drugi 300 evrov.
“Dnevi duševnega zdravja”
V oči nam so nam padli tudi Dnevi duševnega zdravja, ki so potekali lani septembra v Portorožu in kjer se med predavatelji pojavlja tudi Peter Pregelj, sodni izvedenec psihiatrične stroke. Kdo so bili udeleženci seminarja, ne vemo, upamo le, da je bilo nekaj več kot 1.000 evrov davkoplačevalskega denarja koristno porabljenega.
2.160 evrov (bruto) pa nas je stalo predavanje sodnice Vesne Žalik. Bolj kot sam znesek je zanimiv predmet pogodbe: Kazenskopravna šola 2017. Kakšna je bila vsebina njenega predavanja, lahko samo ugibamo, saj je Žalikova znana kot sodnica, ki je pomagala zastarati zadevo Patria. Prav tako je pred 19 leti “tepihovala” ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana v postopku za varstvo zakonitosti zoper sodbo jugoslovanskega vojaškega sodišča, ki je Rožmana leta 1946 obsodilo na 18 let strogega zapora, izgubo državljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja zaradi obtožbe, da je sodeloval z okupatorjem.
Kaj so na t. i. Strokovnih srečanjih sodnih izvedencev septembra lani predavali Vanja Tinta Tavčar, Anton Panjan, Jože Balažic, Monika Kalin Golob in Igor Areh, z razpredelnice ni razvidno, upamo pa, da so na predavanjih v skupni vrednosti nekaj več kot 1.000 evrov izpostavili zdaj že nekdanjega sodnega izvedenca balistične stroke Franca Sabliča iz primera Novič.
Omenimo še za nas izredno zanimive delavnice Stres in obvladovanje medijsko odmevnih zadev, ki jih je ministrstvo za pravosodje v lanskem letu organiziralo kar trikrat, in sicer marca, aprila in junija. Za katere odmevne zadeve naj bi šlo, ne vemo. Vemo pa, da so na delavnicah predavali Sandra Bašić Hrvatin, Alenka Jakomin, Miran Možina in Nina Bolcar Tomažin. Prav tako je znan skupni znesek, ki smo ga za to plačali davkoplačevalci, to je nekaj več kot 2.500 evrov.
Med prejemniki tudi Keber
Znesek, ki smo ga davkoplačevalci namenili za svetovalne in avtorske pogodbe za potrebe ministrstva za zdravje, kamor je uvrščen tudi Urad RS za kemikalije, znaša nekaj več kot 330.000 evrov. Kdo so največji prejemniki, si lahko ogledate v razpredelnici. Prejemnik najvišjega zneska je Dušan Keber, ki ga je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc aprila lani imenovala za svetovalca pri sklepnih fazah sprejemanja zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Keber je za “Vodenje DS za pripravo predloga ZZVZZ in predstavitev” davkoplačevalce stal 36.216 evrov.
Na seznamu sta zanimiva še dva: predsednik zdravstvenega sveta Franc Strle (23.931 evrov) in Peter Požun, desna roka Milojke Kolar Celarc in predsednik odbora za zdravstvo v stranki SMC (24.950 evrov). Grega Strban, profesor na ljubljanski pravni fakulteti, ki je edini doktoriral iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa je za sodelovanje pri pripravi novega ZZVZZ dobil 23.348 evrov.
Odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji je za pravno svetovanje (soglasja za objekt DTS UKC LJ) prejela 7.808 evrov. Bolj kot sam znesek (9.815 evrov) je zanimiv predmet pogodbe, ki jo je ministrstvo za zdravje podpisalo z Lucijo Šarc, in sicer Priprava vsebin enotnih strokovnih smernic – kemijske nesreče. Je slednje posledica požara v Kemisu?
Skupni znesek izplačil z naslova svetovalnih in avtorskih pogodb na ministrstvu za zunanje zadeve ni tako visok, saj znaša nekaj več 50.000 evrov. Večinoma smo davkoplačevalci plačali lektoriranje besedil in različna tolmačenja kot tudi predavanja v okviru diplomatskega izpita ter psihološko testiranje kandidatov za zaposlitev. Večina zneska pa gre za sodelovanje v projektu bilateralnih tehničnih pomoči Črna gora, Makedonija in BiH.
35 tisoč evrov za migrante
Pod službo Mira Cerarja spada Kabinet predsednika Vlade RS (228 evrov), Generalni sekretariat Vlade RS (45.998 evrov), Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (376.371 evrov), Urad RS za komuniciranje (3.087 evrov), Statistični urad RS (2.304 evrov) ter Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov (35.000 evrov). Ob tem dodajmo, da v razpredelnici verjetno ni zneskov avtorjev zakonov, tistih, ki jim ministrstva plačujejo najemnine, dobaviteljev ipd. Tako da je skupni znesek verjetno še višji.
Gašper Blažič, Petra Janša, Demokracija