“Beseda ‘sekstanje’ izhaja iz angleških besed sex in texting, nastala pa je še v času besedilnih sporočil. Zdaj bi bilo to bolj seksualno MMS-anje,” razloži Maja Vreča iz Arnesa, ki sodeluje tudi v projektu Safe.si.
Poleg običajnih besedilnih (tekstovnih) sporočil so med mladostniki popularna sekstanja – to so besedilna sporočila z vročo vsebino. Vse prepogosto se na družbenih omrežjih pojavljajo tudi napol gole ali celo povsem gole fotografije najstnic, mnogi mladi pa so že bili soočeni tudi s spletnim nadlegovanjem. Vse to je del virtualnega druženja mladostnikov.
Mladostniki se na spletu pogosto obnašajo tako, kot da sploh nimajo svojega intimnega sveta. “Imamo področja stvari, ki jih lahko podelimo s širšo družbo. Potem stvari, ki jih podelimo samo z najbližji, potem pa je tukaj še naš intimen svet, ki je samo MOJ. Je kot jajce, ki ima lupino, beljak in rumenjak. Ta sredica je samo moja. Osebna. Gre za stvar intime, za to, kako doživljamo samega sebe,” razlaga psiholog in psihoterapevt dr. Andrej Perko.
Dr. Perko opozarja, da mladi in pa celotna družba izgubljamo meje med tem, kaj je intimno, torej samo moje, in tistim, kar to ni. “Te psihološke meje postajajo porozne, ‘šprica’ ven in vdira v človeka, kar ne bi smelo, zato so kasneje v življenju problemi,” opozarja.
“Občutek imamo, da fotografija izgine”
Ena izmed priljubljenih aplikacij med mladimi je Snapchat. Gre za aplikacijo deljenja fotografij in videoposnetkov s preobratom. To pomeni, da karkoli pošljemo drugim, bo čez nekaj sekund, ko bodo vsebino pogledali, izginilo. “Življenjsko dobo” fotografije pa lahko določi uporabnik sam – od 1 sekunde do 10 sekund po tistem, ko je bila videna.
“Ko nekaj objavite, je to nekje še vedno zabeleženo. Nekaj let nazaj je prišlo do vdora na strežnike, ki so jih pošiljali Snapchatovi uporabniki. Med 10 in 20 tisoč fotografij je bilo takih z eksplicitno erotično vsebino, tiste, ki so bili na fotografijah, pa so kasneje izsiljevali – predvsem znane osebnosti,” razloži Maja Vreča z Arnesa.
Asocialna omrežja, asocialna druženja
Zaskrbljujoče je, kako so socialna omrežja pravzaprav vse bolj asocialna in so zbirališča asocialnih, še posebno med mladimi oziroma mladoletnimi. “Dolgo časa se jim je reklo socialna omrežja zaradi neposrečenega prevoda. Dejstvo pa je, da to niso omrežja, ki bi imela kaj socialnega v sebi. To so omrežja, za komunikacija, za druženja … kvečjemu asocialna, ne socialna, ker ne pripomorejo k boljši družbi,” dodaja Maja Vreča.
“Prijatelji, ki pridejo skupaj na kavo, se redko pogovarjajo. Od destih miz so se samo pri eni mizi pogovarjali. Ostali so bili (v družbi) vsak s svojim telefonom … To je osiromašenje človekove osebnosti. Na intelektualnem nivoju – svojih možganov ne bodo mogli razviti tako, kot bi jih lahko v nekem “normalnem svetu”, recimo med pogovorom, ko človek prihaja v neke situacije, ki jih je treba reševati tukaj in zdaj. Nimajo teh sposobnosti, teh spretnosti se ne bodo naučili, to raziskave že kažejo,” pove Perko, ki poudarja, da to ustreza predvsem potrošniški družbi, ki jo vodijo elite. “Čim manj ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo.”
Dober nasvet za starše
“Mladostnik verjame človeku, ki dela to, kar govori. Ko sem delal z mladimi, so sledili samo zgledu,” pove dr. Andrej Perko, Maja Vreča pa dodaja: “Starši, zavedajte se, da vaši otroci ne vedo veliko o internetu. Oni ga uporabljajo pogosto, so hitri, spretni, videti je, kot da poznajo stari, ampak njihovo znanje je površinsko, ozadij pa pogosto ne poznajo.” Spomni še, da imamo odrasli veliko več življenjskih izkušenj kot otroci in mladostniki.
Več v oddaji Tema dneva:
Vesna Vilčnik