Že pred škandaloznem govoru predsednice države Nataše Pirc Musar v Evropskem parlamentu se je oglasila tudi predsednica državnega zbora. Klakočar Zupančičeva je na Facebook profilu razkrila svoje propalestinske aktivnosti. Za mnenje smo povprašali nekdanjega ambasadorja v Washingtonu Toneta Kajzerja, ki, ocenjuje, da slovenska zunanja politika postaja vse bolj “nezrela”.
Klakočar Zupančičeva je razkrila, da je zaradi dogajanja v Gazi zavrnila obisk izraelskega veleposlanika in bojkotirala srečanje predsednikov EU parlamentov na Madžarskem – zgolj zato, ker je Madžarska pred tem gostila izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja.
“Kakšen človek moraš biti, da izustiš, da boš dovolil nekaj hrane za izstradano prebivalstvo zaradi praktičnih in diplomatskih razlogov? V Palestini se dogaja genocid in v Izraelu je na oblasti oseba, ki bi morala biti v postopku pred mednarodnim kazenskim sodiščem. Zato nisem sprejela izraelskega veleposlanika, ko je zaprosil za obisk. Zato se nisem udeležila srečanja predsednikov EU parlamentov na Madžarskem, ki je pred tem gostila Netanjahuja. Zato neprestano prosim vse državnike, ki imajo veliko večjo moč v mednarodni politiki, naj ne bodo tiho in naj ukrepajo. Zato, ker so meje, ki jih ne glede na posledice nikoli ne bom prestopila. Zato, ker je tako prav,” je zapisala na Facebooku.
O očitno aktivističnem zapisu, ki na las odzvanja besede Nataše Pirc Musar v Evropskem parlamentu, smo povprašali nekdanjega slovenskega ambasadorja v Washingtonu Toneta Kajzerja.
Slovenija v mednarodni javnosti ne deluje verodostojno
“Demokratične države predstavljajo politiki, ki so izvoljeni na demokratičnih volitvah in skladno s tem je pričakovati, da ti politiki delujejo verodostojno, in ne aktivistično. Slovenija se navzven kaže kot izjemno aktivistično naravnana država, medtem ko doma pada na vseh indeksih, od vladavine prava do svobode in objektivnosti medijev, ekonomske svobode …,” meni Kajzer in dodaja, da tovrstne izjave nimajo resnih namenov doseganja miru, pač pa služijo preusmerjanju pozornosti od domačih težav.
Spomni tudi na dogajanje ob priznanju palestinske države s strani vlade Roberta Goloba. Spomnimo: za priznanje ni obstajala notranjepolitična enotnost, kot opozarja Kajzer, pa za priznanje niso bili izpolnjeni mednarodnopravni pogoji. Niti priznanje Palestine ni doseglo mirotvornih učinkov. Čez en teden bo minilo eno leto od priznanja, v Gazi pa še vedno divja vojna.
In kaj poteze Klakočar Zupančičeve pomenijo v kompleksnem svetu diplomatske kurtoazije in protokola? Kajzer odgovarja, da je Klakočar Zupančičeva s tem pokazala svojo neotesanost in da bi se na vabilo izraelskega veleposlanika na pogovor morala odzvati. Kot pravi, ji je veleposlanik verjetno želel prenesti neko sporočilo. “To ni praksa, je neprimerno,” je dejanje predsednice državnega zbora označil Kajzer. Predvsem pa kot pravi, tovrstna dejanja delujejo neiskreno in kljub temu, da imajo morda nek učinek za njene privržence v Sloveniji, hkrati to “navijaštvo” onemogoča kredibilno ravnanje Slovenije v mednarodnem prostoru.
“Postajamo precej nezreli,” zaključi Kajzer.
Ž. K.