Mimo so časi, ko smo zaradi krize varčevali in preganjali politični turizem. Smo v času izobilja. Tako vsaj kaže stroškovnik obiska naših politikov na Generalni skupščini OZN, ki je bila septembra v New Yorku. Stal je 106.427 evrov, s čimer so se skoraj približali znamenitemu dvodnevnemu obisku 13-članske delegacije v BiH, ki jo je le najem letala stal 89.100 evrov. Urad predsednika Danila Türka je takrat plačal 63.643 evrov, preostalo vlada. Tokrat glavni strošek niso bila letala. Čeprav tudi ta niso bila poceni. Predvsem je v ZDA potovala zelo množična delegacija. Z upoštevanjem varnostnikov in predstavnika protokola kar 18 oseb.
Ne najmanjši strošek je sprožila še odpoved jutranjega poleta med Frankfurtom in Ljubljano, zaradi česar je morala naša delegacija čakati do popoldneva. 3.354 evrov je stal VIP-salon.
Od kod “poslanski turizem”?
Po podatkih, ki jih je po poslanskem vprašanju podpredsednika državnega zbora Jožeta Tanka (SDS) pripravila vlada, so bili stroški za septembrsko potovanje naših najvišjih predstavnikov v ZDA, takšni:
Ob strošku VIP-salona so v preglednici kot dodatni prikazani še stroški lokalnih prevozov v New Yorku, kar je delegaciji predsednika republike Pahorja in zunanjega ministra Cerarja stalo 9.484 evrov, Fakinovo “zdravstveno” delegacijo pa le 544 evrov. Tudi sicer je bila Fakinova delegacija bolj skromna. Manj so jo, denimo, stali letalski poleti, saj so vsi leteli v ekonomskem razredu. Iz Pahorjeve in Cerarjeve delegacije pa jih je bilo sedem v udobnejšem poslovnem delu letala, le dva v ekonomskem razredu. Tam so bili tudi varnostniki, med “varnostniki” v preglednici ob petih policistih prikazujem tudi predsednikovega svetovalca za protokol. Izraz poslanski turizem se je uveljavil leta 2012, uporabil ga je takratni predsednik državnega zbora Gregor Virant, ki je po nekaj letih krize, ki je vlada Boruta Pahorja ni zelo zaznala, drastično omejil potovanja poslancem. Zmanjšal je številčnost delegacij in skoraj povsem ukinil potovanja na druge celine, ki so najdražja, ker tam politikom pripada poslovni razred. Ceno potovanj poslancev prvega pol leta po volitvah leta 2011, ko je oblast drugič prevzel Janez Janša (SDS), je oklestil na 40.411 evrov. V enakem času pol leta po volitvah leta 2008 so poslanci skurili 81.720 evrov. Ukrepe je Virant pojasnil z: “Ni čas za poslanski turizem”. Poslanci so bili zaradi te oznake precej besni, a je Virant vztrajal in napovedal, da bodo letni stroški vseh potovanj za polovico nižji (do 200.000 evrov) tudi leta 2013. Virant je, denimo, gladko storniral potovanje predsednika odbora za zunanjo politiko Jožefa Horvata (NSi), Barbare Žgajner Tavš (PS) in Janje Napast (SDS) na skupščino Interparlamentarne unije (IPU), ki je bilo oktobra 2012 v kanadskem Quebecu. Ta potovanja so bila pred tem med dražjimi. Etiopija, kamor so leta 2009 potovali štirje poslanci in dva strokovna sodelavca, je v seštevku stala 40.986 evrov, Tajska, kamor je leta 2010 šlo pet poslancev in dva strokovna sodelavca, 30.420 in Panama, kjer je bilo leta 2011 šest poslancev in dva strokovna sodelavca, 34.784 evrov.
Rekordno številčna delegacija
Ta nekdanji poslanski turizem je bil poceni v primerjavi s stroški delegacije predsednika republike Boruta Pahorja, zunanjega ministra Mira Cerarja in zdravstvenega ministra Sama Fakina, ki so šli med 24. in 28. septembrom letos na Generalno skupščino OZN v New York in za letala, hotele, prevoze in dnevnice skurili 106.427 evrov. Razlog za visoke stroške je številčnost slovenskega zastopstva, v delegaciji je bilo kar dvanajst oseb, pa še pet varnostnikov in svetovalec za protokol. Skupaj torej kar 18 ljudi. V primerjavi s prejšnjimi leti je vlada številčnost delegacij predstavila tako:
Podatki za leto 2018 v preglednici ne vsebujejo tričlanske delegacije ministrstva za zdravje, ki gre na generalne skupščine le občasno, ko se tam dogaja kaj z njihovega področja. Bili so v letih 2010, 2011, 2014 in letos. V preglednici ni upoštevanih tudi pet varnostnikov in svetovalec za protokol predsednika republike Klemen Horvat. Fakin je bil v Ameriki s šefico direktorata za zdravje Mojco Gobec in šefico sektorja za zdravje Vesno Kerstin Petrič. Med zasedanja Generalne skupščine OZN je potekala razprava o boju proti tuberkulozi in o preprečevanju in obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni. V “pravi” politični delegaciji pa so bili: vodja delegacije Borut Pahor, minister Miro Cerar, vodja Pahorjevega kabineta Alja Brglez, vodja Cerarjevega kabineta Gregor Krajc, predsednikov svetovalec, nekdanji predsednik ustavnega sodišča in veleposlanik v ZDA Ernest Petrič, direktorica za multilateralo na MZZ Sabina Stadler Repnik, Pahorjeva svetovalka Špela Vovk, Cerarjeva svetovalka Tadeja Forštner Perklič in vodja sektorja za mednarodne organizacije MZZ Blažka Kepic.
Celoten odgovor vlade z vsemi podrobnostmi, kdo je potoval v ZDA in koliko je to stalo, preberite TUKAJ