Škandalozno: Sodni svet predlagal kršiteljico človekovih pravic Nino Betetto za ustavno sodnico
Nina Betetto (foto: STA)
Datum:
Predviden čas branja: 3 min.
Vrhovni sodniki bodo danes odločali o tem, ali naj vrhovno sodišče za kandidatko za ustavno sodnico predlaga Nino Betetto, ki jo je predlagala Mateja Končina Peternel, njena prijateljica in predsednica sodnega sveta. Da gre za popolnoma neprimerno kandidatko je v času kandidature za sodnico Evropskega sodišča za človekove pravice dejal ustavni pravnik Jurij Toplak, ki je zanjo eskplicitno povedal, “da nima občutka za človekove pravice in se največkrat pojavlja v sodbah pred ESČP.”
Predsednik republike Borut Pahor je poziv za zbiranje možnih kandidatov za štiri prosta mesta ustavnih sodnikov objavil 23. septembra. Predlogi kandidatov morajo biti obrazloženi, posebej mora biti priloženo pisno soglasje predlaganega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti, ter dokazila o izpolnjevanju pogojev. Zakon določa, da je za sodnika ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.
Pri kandidaturi za ESČP dobila le 14 glasov
Bettetova je sicer znana po tem, da je kot vrhovna sodnica prisostvovala številnim senatom, kjer so bile dokazano kršene človekove pravice, pri sojenju v primeru Patria pa ni izločila pristranske sodnice ter to protiustavno sodbo tudi potrdila. To so očitno vedeli tudi v Svetu Evrope pri kandidaturi za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer so ugotovili, da ni primerna za to funkcijo. Za razliko od zmagovalca Marka Bošnjaka, ki je prejel 113 glasov podpore in bil tudi izglasovan, je prejela le 14 glasov podpore. Neprimernost njene kandidature je takrat potrdil tudi ustavni pravnik Jurij Toplak, saj je bila ravno v času njenega imenovanja objavljena sodba ESČP, v kateri je Betettova zopet kršila človekove pravice.
Ustavni pravnik in profesor na mariborski pravni fakulteti Jurij Toplak (foto: STA).
Ustavni pravnik Jurij Toplak je njeno kandidaturo pospremil z besedami: “Ona je ena izmed sodnic, ki se največkrat pojavijo v sodbah, kjer so bile kršene človekove pravice posameznikov.”
S katerimi dosežki se lahko Bettetova pohvali pred domačo javnostjo? Dolgoletne izkušnje in ‘poznavanje razmer’ ne moreta biti edini referenci, saj s položajem, ki ga človek zasede, prevzame tudi objektivno odgovornost. Najnovejša cvetka je odkrita najdba 945 nerazglašenih oporok na 44 sodiščih, kar je več kot 3-krat več še iz uradno komunističnih časov (od leta 1945-1991).
Podpredsednica vrhovnega sodišča, Nina Betetto, je nerazglašene oporoke prostodušno priznala, vendar v skladu z dosedanjo prakso očitno ne pozna nobenega ukrepa, ki bi ga predlagala za rešitev nastalega stanja. Odgovornosti ne bodo iskali, pravico pa lahko oškodovanci dosežejo samo z zasebnimi tožbami, kar predstavlja velik neposredni strošek davkoplačevalcev, posredno pa seveda tudi s plačevanjem davkov.
Gre za politizacijo ustavnega sodišča?
Nesprejemljivo je, da je med tolikimi sodniki in pravniki, med katerimi so tudi taki z mednarodnimi referencami, predlagana ravno oseba, preko katere bi levica želela politizirati ustavno sodišče, kot je to pred časom napovedala tudi poslanca SMC Jasna Murgel. Njeno izjavo sta močno kritizirala nekdanja ustavna sodnika Lovro Šturm in Lojze Ude ter jo označila za “škandalozno in nehigienično.” Takšni predstavniki sodišč dajejo poleg vsega tudi napačen signal davkoplačevalcem in mečejo slabo luč na tiste kolege, ki si želijo urejenih in uravnoteženih razmer v slovenskem sodstvu.
Foto: STA
Šturm: Njena izjava je škandalozna
“Glede na to, da je bila Jasna Murgel nekoč sodnica, je taka izjava škandalozna in je izraz nespoštovanja do ustavnega sodišča, ki predstavlja vrh sodne oblasti in je najvišji organ za varstvo človekovih pravic. Njena izjava je absolutno nesprejemljiva za njen položaj.”
Foto: STA
Ude: Ustavno sodišče ne sme biti orodje politične stranke
“Gre za izrazito neprimerno izjavo, saj izbira ustavnih sodnikov po kriteriju politične pripadnosti ni higienična. Tudi meni niso bile všeč zadnje odločitve ustavnega sodišča, vendar se kljub temu ne sme izbirati po ključu politične pripadnosti. Izjava Murglove je sporna tudi z vidika odnosa zakonodajne veje oblasti do ustavnega sodišča, ker se hoče na ta način doseči, da bi bilo ustavno sodišče le še orodje v rokah politične stranke, ki je na oblasti.“
