Potem, ko smo julija letos ekskluzivno poročali, da se je slovenski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pridružil pogojevanju odobritve Slovenskega načrta za okrevanje, vrednega 2,5 milijarde evrov, s čimer je skušal oškodovati lastno domovino, je nedavno še predsednica SD in evroposlanka Tanja Fajon izpostavila, da bo v Evropskem parlamentu vztrajala pri sprožitvi uredbe o pogojevanju spoštovanja vladavine prava. Kljub naporom za delovanje v škodo lastne domovine, iz ministrstva za finance sporočajo, da je Slovenija prejela prvi priliv iz Sklada za okrevanje in odpornost v višini 231 milijonov evrov.
Na podlagi finančne pogodbe za izvajanje Sklada za okrevanje in odpornost je Slovenija prejela predplačilo v višini 13 odstotkov dodeljenih nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, kar znaša 231 milijonov evrov. Področja trajnostne mobilnosti in digitalne preobrazbe so tista, kamor bodo namenjena prva sredstva iz načrta.
Spomnimo. Ko je novica glede komisarja Janeza Lenarčiča odjeknila v javnosti, se je z zamikom odzvala Tina Štrafela, ki v njegovem kabinetu skrbi za komuniciranje, vendar ni odgovorila na naša vprašanja. Ta je namreč zatrdila, da se komisar v nobenem trenutku in v nobeni fazi postopka ni zavzemal za pogojevanje ali blokado slovenskega načrta za okrevanje. Toda informacije, ki smo jih prejeli, so bile zanesljive in potrjene, Lenarčič pa je z zanikanjem le gasil požar. Pri tem pa je ostalo neodgovorjeno vprašanje ali je in zakaj je Lenarčičev kabinet še z dvema podprl predloge Reyndersa, Jourove in Sinkeviciusa, da bi med drugim določili rok za imenovanje tožilcev, kar bi zamaknilo potrditev načrta za okrevanje.
“Skrbi me podatek novega Eurobarometra, po katerem Slovenci v EU najmanj zaupamo vladi pri cepljenju in tudi načrtu porabe sredstev EU za okrevanje. V Evropskem parlamentu bomo vztrajali tudi pri sprožitvi uredbe o pogojevanju spoštovanja vladavine prava,” je preko Twitterja prejšnji teden sporočila Tanja Fajon. Na to, da nižje skoraj ne gre, da ob enem izraža skrb, poleg pa grozi je opozoril premier Janez Janša. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je obnašanje Fajonove označil kot nizkotno dejanje, saj se s to grožnjo ovira črpanje iz EU skladov za naložbe v nove bolnišnice, vrtce, ceste, šole, domove za starostnike in okolje. Javna sabotaža države, katero želi ta voditi, je krepko privlečena za lase. Njena izrečena namera pa po eni strani ni niti presenetila toliko, glede na to, da je dobro znano, da se Fajonova v Bruslju nadvse trudi, da bi aktualno vlado oblatila češ, kako naj bi bila ta odgovorna za poslabšanje vladavine prava v Sloveniji.
Kakorkoli, kljub naporom nekaterih, da se državi škodi, smo bili deležni prvega preliva iz Sklada za okrevanje in odpornost. Aprila je vlada sprejela nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost Next Generation EU, v okviru katerega bodo Sloveniji na voljo tudi sredstva pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in Razvoj podeželja. Slovenija bo prejela nepovratna sredstva v višini skoraj 1,8 milijarde evrov. Namen teh sredstev je krepitev okrevanja po krizi covid-19 in spodbujanje investicij v zeleni in digitalni prehod v državah članicah.
Do določenih zneska sredstev je vsaka država članica upravičena vnaprej. Slovenija je sedaj prejela predplačilo v višini 13 odstotkov nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, kar znaša 231 milijonov evrov. Sredstva se lahko uporabi za tiste naložbe in reforme, ki so v okviru načrta prve predvidene za realizacijo. Minister za finance Andrej Šircelj je poudaril, da ga veseli, da smo po podpisu pogodbe prejeli prva sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost. “To sem napovedal že julija in pričakovanja so izpolnjena. To je pomemben dosežek za Slovenijo in velik korak naprej pri uresničevanju zadanih ciljev,” je še dodal minister.
Sara Kovač