Škofje: Velika noč človeka vabi k delovanju, da se ne prepusti malodušju in smiljenju

Datum:

“Velika noč človeka vabi k delovanju, da se ne prepusti malodušju in smiljenju,” je v svoji pridigi v ljubljanski stolnici poudaril ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob tem pa je za zgled izpostavil Marijo Magdaleno, ki je odšla k Jezusovemu grobu in ko je ugotovila, da je ta prazen, se je odločila, da Jezusa poišče.

Na veliko noč so v cerkvah zjutraj potekale vstajenjske maše s procesijami. Predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje je izpostavi, da velika noč kot osrednji in največji krščanski praznik predstavlja priložnost za podoživitev vstajenjskih dogodkov in okrepitev vere. “Velika noč nas vabi k spremembi in ozaveščanju Božjega življenja v nas, kar nas spravi v gibanje. Ne more biti več tako kot doslej. Poglejmo v prazen grob in verujmo, da Bog živi. Hitro pojdimo tudi mi in povejmo razloge svoje vere bratom in sestram,” je po poročanju STA pozval med pridigo v novomeški stolnici.

Saje je poudaril, da velika noč vabi, da “prebudimo iz dremavosti vsakdanjosti in duhovne lenobnosti ter ozavestimo svoje življenje in priložnosti, ki jih imamo na poti vere in duhovne rasti, ter pospešimo korak”. Tedaj ko se vprašamo, kaj je vstajenje, najprej po njegovih besedah pomislimo na tistega, ki je mrtev in oživi. “V evangelijih vstajenje ni samo to. Pri vstajenju gre za žive. To pomeni, da nam Bog podari novo kakovost življenja, ki je tako velika, da presega smrt.”

Foto: SŠK

Glejmo tudi na druge in bodimo drug do drugega strpni
Pravi, da je življenje po veri v vstalega Boga na nek način podobno tekmovanju, “kjer eden pride prvi in spozna resnico, vendar je potrpežljiv in čaka na drugega; pomaga mu”. Ta vidik je po njegovih besedah še posebej pomemben v današnjem času tekmovalnosti in egoizma, kjer so v ospredju učinkovitost, zaslužek, slava in uspeh. “Glejmo tudi na druge in bodimo drug do drugega strpni, sodelujmo, iščimo dobro v vsakem človeku, tudi pri drugače mislečih, drugače verujočih ali pri ljudeh, drugačnih prepričanj,” je pozval.

Potrditve znanosti in neovrgljivih dokazov po njegovih besedah niso potrebne, da bi verjeli. “Dovolj je, da pogledamo tisto, kar je pred našimi očmi v svetu okrog nas in v nas. Bodimo pozorni na znamenja in dogodke. Premišljujmo ob Božji besedi, kar se zgodi. Verovati ne pomeni vsega razumeti, temveč verjeti, da je v vsem, tudi v tistem, česar ne razumemo, globlji smisel”.

Po besedah ljubljanskega nadškof metropolita Stanislava Zoreta velika noč človeka vabi k delovanju, da se ne prepusti malodušju in smiljenju. Kot zgled je izpostavil Marijo Magdaleno, ki je odšla k Jezusovemu grobu, ko je ugotovila, da je ta prazen, pa se je odločila Jezusa poiskati. Resničnost je pogosto drugačna, “kot smo si jo zamišljali, dokler smo ostajali zaprti sami vase”. “Naše predstave so nam slikale stvari, ki jih dejansko ni in naši strahovi so rojevali težave, s katerimi se nam potem sploh ni bilo treba spoprijeti. Vendar smo morali vstati in začeti delovati, da smo prišli do tega spoznanja.”

Pravi, da naj v vsakem posamezniku dozori odločitev, da se bomo tudi mi v vsaki noči, v vsaki temi, podali iskat našega Gospoda. “Pri tem moramo vedeti, da za vztrajanje na poti iskanja potrebujemo druge ljudi, ki bodo hodili z nami, ki bodo iskali skupaj z nami. Da bomo drug drugemu v oporo in spodbudo. Vera v Jezusa Kristusa je vera občestva, ne zasebno doživljanje posameznika,” je poudaril  in dodal, da današnji človek bolj kot dokončne odgovore, ki jim velikokrat ne verjame, potrebuje spodbudo k iskanju. “Zato “povabilo, naj stopi iz ujetosti, naj odpre zapahe in se poda na pot iskanja”. “Ko bomo Jezusa Kristusa zares srečali, ko nas bo nagovorila njegova beseda in objel njegov usmiljeni pogled, se velika noč ne bo nikoli končala,” je sklenil v svoji pridigi.

“Velika noč je “vabilo vsakemu od nas, da iščemo sledi vstalega Gospoda med nami”, je v pridigi v mariborski stolnici izpostavil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl“To pomeni iskati znamenja upanja, ki so močnejša od pesimizma, s katerim se soočamo vsak dan, močnejša od nasilja, ki je vse prevečkrat prisotno med nami, močnejša od sovraštva, ki nas deli na ene in druge, namesto, da bi iskali to, kar nas povezuje, nam vliva upanje in nam kaže pot v lepši jutri,” je povedal.

Ana Horvat

Sorodno

Zadnji prispevki

Ministrica za posebne interese skrbi za poslovni uspeh tranzicijskih botrov

Obnova železniške postaje Jesenice je bila zgolj najbolj javno...

Boštjančič si interpelacijo piše kar sam

Kreativna oblika opravičevanja vladnih neuspehov s tem, da se...

Vse to je uspelo argentinskemu predsedniku Mileiju doseči v enem letu

Ko je libertarni predsednik Javier Milei pred enim letom...

Atentat na staro Ljubljano in Plečnika

V zadnjem času nam vedno bolj grozi, da bomo...