Kot smo že poročali je je Državni zbor je sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki parlamentarnim preiskavam daje resnično težo – prej so bile namreč pogosto zgolj politične predstave za javnost. Le dan zatem, se je začel levi cirukus, z zdaj že znanimi dolgočasno skovanimi enovrstičnicami (tokrat pravijo, da gre za “politično policijo”. Celotna “Združena levica” (leve stranke opozicije, nevladniki, mediji in celo politično opredeljeni pravniki) so začeli širiti že skoraj folklorne očitke o “avtoritarnem preobratu”. Njihova zadnja domislica je, da podpise za referendum zakona zbirajo kar na agitpropovski strani “https://politicnapolicija.si”.
Na strani PROTI POLITIČNI POLICIJI, je poleg števca, ki odšteva kako dolgo še imajo za zbiranje podpisov, piše: “Proti zlorabi zasebnih bančnih računov, SMS-ov in e-pošte. Proti političnemu ustrahovanju. Proti politiki, ki si dovoli vse. ODDAJ PODPIS ZA REFERENDUM.”
Nova ureditev za lažjo in hitrejšo preiskavo
Pa gre res za t. i. “politično policijo” in še boljše vprašanje? Zakaj je skrajno levi “civilni družbi” tako zelo mar? Preiskovalo se bo namreč izključno skorumpirano elito, ne delavce in kmete.
Gremo po vrsti: Po novi ureditvi se preiskava lahko začne lažje in hitreje, tudi če se kdo obrne na ustavno sodišče. Prej je bilo v določenih primerih mogoče, da je ustavno sodišče postopek ustavilo že na začetku. Ustavno sodišče sicer ostaja pomembno, vendar njegova presoja avtomatsko ne “zamrzne” preiskave. To pomeni, da se preiskava lahko nadaljuje, medtem ko sodišče še odloča. Dodatna sprememba se nanaša na sestavo preiskovalnih komisij: spremenjena so pravila o tem, kdo lahko sodeluje in kdaj se kdo izloči zaradi konflikta interesov ali drugih razlogov. Namen je zmanjšati možnost, da bi politične večine s procesnimi manevri blokirale delo komisij. Spremenjena so tudi pravna sredstva za tiste, ki jih komisija obravnava ali razreši – kritiki pravijo, da je zaščite manj, zagovorniki pa, da je sistem bolj učinkovit in manj zapleten. Prej so pravna sredstva pogosto povzročila pat pozicijo, kjer se postopki niso mogli zaključiti niti v več letih, preiskovalne komisije pa do konca mandata niso prišle do vsebinskih ugotovitev.
Prav tako novela posega v pravila sestave in delovanja preiskovalnih komisij. Spremenjene so določbe o izločitvah članov zaradi domnevnih konfliktov interesov, kot tudi pravna sredstva, ki jih imajo posamezniki ob razrešitvi iz komisije. Po pojasnilih zakonodajalca gre za odpravo situacij, kjer so politične večine s proceduralnimi manevri onemogočale delo preiskovalnih teles.
Zagovorniki zakona zato izpostavljajo, da bo parlament lažje in hitreje raziskoval zadeve političnega kriminala in nepravilnosti v državnih podjetjih. Poudarjajo, da je cilj novele odpraviti dolgotrajne blokade parlamentarnih preiskav, ki so v preteklosti pogosto nastajale zaradi takojšnjih ustavnosodnih zadržanj. Po novem se postopki lahko začnejo hitreje, medtem ko se ustavnosodna presoja izvaja vzporedno in ne več nujno kot pogoj za začetek dela komisije. Podporniki zakona dodajajo tudi, da je bila dosedanja ureditev pogosto uporabljena za zavlačevanje preiskav, kar je zmanjševalo učinkovitost parlamentarnega nadzora nad državnimi institucijami.

Politične hiperbole o avtoritarnem preobrat

