Slovenija je otok, kjer se da sprocesirati mafijske posle: Udbovska grupacija vdrla v slovenski bančni in zdravstveni sistem in v tranziciji znova zagospodarila v državi!

V uvodu so spregovorili o onemogočanju dela preiskovalnih komisij in pritiskih, ki so jih bili v tem času deležni. Jelka Godec je dejala, da so se prvi pritiski začeli že pred ustanovitvijo njene preiskovalne komisije s strani odvetnika Mladine, ki je v primeru nadaljevanja obravnave te tematike zagrozil s tožbami. Nedavno pa je nekdanji minister Borut Miklavčič v pismu izrazil svoje ogorčenje nad, po njegovi oceni, blatenjem preiskovalne komisije v zaključnem poročilu, ki naj bi imelo za posledico celo obisk kriminalistov. A kot je poudarila Godčeva, poročilo še ni bilo poslano iz državnega zbora, tako da obisk kriminalistov ne more biti posledica tega.

Dr. Anže Logar se je dotaknil številnih poskusov oteževanja dela njegove preiskovalne komisije. Pogosto se je dogajalo sklicevanje izrednih sej Državnega zbora RS ravno v času, ko so bila že sklicana zaslišanja preiskovalne komisije. Podobno je bilo na dan zaslišanja predsednika republike, ko je predsednik DZ dr. Milan Brglez eno uro trajajočo izredno sejo sklical ravno v tistem času, s čimer je povzročil prekinitev neposrednega prenosa zaslišanja ravno, ko je to postalo zanimivo. Podobno nagajanje se nadaljuje tudi sedaj, ko želi Brglez izredno sejo za obravnavo končnega poročila sklicati za 26. april, torej tik pred napovedanim razpustom parlamenta. Vse, da bi se pomen njenih zaključkov čim bolj zmanjšalo in razpravo v javnosti skrčilo.

Udba povsem zagospodarila v bančnem in zdravstvenem sistemu
Raziskovalec arhivov in strokovni sodelavec Logarjeve komisije Rado Pezdir je ocenil, da sta Jelka Godec in dr. Anže Logar “opravila izjemno analitično delo. Poročili razkrivata stvari, ki jih nismo mogli niti slutiti”. Prepričan je, da se je pri delu preiskovalnih komisij razkril celoten obseg prepletanja udbovskega kapitala. V nadaljevanju je orisal nekaj osnovnih premis delovanja te globoke države: “Udbovski kapital se je selil v bančni sistem, predvsem v hčerinsko firmo NLB v Švici, to je NLB InterFinanz.” Pri preiskovanju nepravilnosti pri nabavi žilnih upornic je bilo nato ugotovljeno, da tukaj nastaja presečna množica iz istega miljeja, kot je prišel udbovski NLB InterFinanz. Pojasnil je, da je leta 1951 s kapitalom SDV ustanovljen Safti leta 1990 ustanovil offshore firmo v Luksemburgu – firmo Proteus, ta je naredila Proteus Finanz v Zürichu, kar je prevzela NLB in iz tega naredila NLB InterFinanz. Hkrati pa so po njegovih besedah kraki tega luksemburškega offshore podjetja šli preko Kmečke banke do Mark Medicala, Mladine in še celega kupa slovenskih podjetij. “Izkazalo se je, da je ta SDV-jevska grupacija vdrla tako v slovenski bančni sistem kot v medicinski sektor in tudi na področje medijev, hkrati pa je bila nasilno prisotna v slovenski privatizaciji,” je bil jasen mag. Pezdir, ki pravi, da predvsem po zaslugi dr. Logarja in Godčeve vse to ni več urbana legenda, “ampak je jasno dokazano omrežje, ki se je čez tranzicijo vrnilo in je spet zagospodarilo v državi”.

Preiskovalne komisije so se pri svojem delu pogosto soočale s tem, da jim banke ali druge institucije niso predajale zahtevanih dokumentov, sodišča pa so jih pri tem podprla. A dr. Logar se je odločil, da je s to prakso potrebno presekati, saj imajo preiskovalne komisije utemeljitev v Ustavi RS, pooblastila so enakovredna sodni veji oblasti, le zato, ker same niso sodna veja oblasti, to zanje izvaja sodišče. Sodnica Deša Cener je z zahtevo za oceno ustavnosti računala na to, da bo ustavno sodišče odločilo enako, kot je bilo stališče njenih nadrejenih, a je bila po sedmih mesecih soočena z realnostjo, da četudi je sodnica, mora upoštevati Ustavo RS. Je pa ta prosti tek sedmih mesecev v primeru preiskovalne komisije dr. Logarja pomenil to, da je zmanjkalo časa za podroben pregled Banke Celje in Abanke.

Slovenija je otok, kjer se da procesirati mafijske posle
Spregovorili so tudi o razsežnostih zgodbe o pranju milijarde evrov iranskega denarja. Dr. Logar ocenjuje, da so vse institucije, ki so bile odgovorne za preiskavo teh malverzacij, namenoma zatajile, zato je prepričan, da bi bilo treba institucije, ki so namenjene nadzoru, pretresti – vključno z obveščevalno agencijo -, jih resetirati in ponovno zagnati. Ta dogodek je po njegovi oceni pokazal, “kaj se lahko z državo zgodi, če imajo tisti, o katerih se nič ne ve, ki ne obstajajo, takšno moč, da lahko plasirajo denar države, ki je pod embargom, v plačilni sistem EU, ki je načeloma zavarovan proti takemu denarju. Če je 22-letni Iranec v eni od sosednjih držav v roku 7 mesecev na svoj račun prejel 1,2 milijona evrov, in je po drugem nakazilu Urad za preprečevanje pranja denarja urgiral pri banki ter zahteval zaprtje tega računa, medtem ko se pri nas izvede 30.000 transakcij preko državne banke, ki so prišle iz države z rizikom, torej iz Irana oz. posredno iz Irana, in se ni nič ukrepalo, to pomeni, da je Slovenija otok, kjer se, če poznaš prave ljudi, da sprocesirati tudi mafijske posle”. Ta primer je tako izjemen, da je pljusknil preko meja Slovenije, da se je z njim ukvarjal celo Evropski parlament.

Mag. Pezdir je pojasnil, da je preiskovalna komisija, ki preiskuje pranje denarja v NLB, v fazi pisanja zaključnega poročila. Dejal je, da je ta zgodba zares grozljiva in razkriva vse razsežnosti globoke države, in ga resnično skrbi, v kakšni državi živimo, ker kot izgleda, stvari niso bile naključne.

Jelka Godec je spregovorila o problemih nepreganjanja nezakonitosti v zdravstvu in izpostavila šefa specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana, ki je po njeni oceni tam zato, da dogajanje ščiti, njegova ponovna potrditev za nov mandat na čelu SDT pa bi bilo norčevanje iz države in državljanov.

Rezultat komisije je pokazal tudi, kdo je človek in kdo ni
In kaj je bistvena dodana vrednost parlamentarnih preiskovalnih komisij? Dr. Anže Logar odgovarja: “Preiskovalna komisija ima utemeljitev v ustavi, je resna zadeva in kaže predvsem na to, kako tisti, ki so zaslišani, razumejo demokratični sistem. Tisti, ki se ‘ne spomni’, ga očitno ne, to pa nam davkoplačevalcem pove, kakšen človek je to. Ta človek je nekoč vodil neko banko in ta človek je izkopal vsakemu od nas 2.500 evrov, pa se za to ne čuti niti malo odgovornega. A je to človek kot vi, ali je to pokvarjen človek? Če je kaj, je to rezultat preiskovalne komisije. Da veste, da smo normalni ljudje in da obstajajo tisti, ki izkoriščajo normalne ljudi. Če je še pet let nazaj veljalo, da so to ugledni gospodje, ki jih je treba spoštovati in v njihove odločitve ne smemo dvomiti, danes veste, da to ni res. Da je treba spoštovati vas, ker ste vi s svojim delom ustvarili to državo, oni pa so se samo nekam ‘prisvaljkali’ s pomočjo paradržave in kradli.”

Dogodek je potekal v organizaciji Delavske zveze SDS, moderirala pa ga je predsednica Delavske zveze mag. Mojca Inkret.

C. Š.