V tem tednu, konkretneje 13. marca, smo obeležili dan, ko je pred štirimi leti prisegla 14. vlada RS. Dan prej je prejšnja vlada, ki je na začetku krize vrgla puško v koruzo, razglasila epidemijo covida-19. “Začel se je trd spopad z neznanim virusom ob praznih skladiščih zaščitne opreme in pobalinskemu nagajanju KUL opozicije in večjega dela mainstream medijev,” se dogodkov spominja nekdanji premier in prvak stranke SDS Janez Janša.
Slovenija je po besedah Janeza Janše kljub vsemu izšla iz epidemije kot druga najuspešnejša država v EU. “Tudi v najtežjih časih nismo na nikogar pozabili. Vmes smo izpogajali 12 milijard evrov iz skladov EU ter zagnali številne razvojne projekte, ki so/bodo stotisočim rojakom po celi Sloveniji izboljšali kakovost življenja,” je izpostavil prvak SDS in se ob tej obletnici še enkrat zahvalil vsem iz vladne ekipe in vsem sodelavcem za nesebično garanje 24/7 v izjemno zaostrenih razmerah ob za tretjino zmanjšani plači brez dopustov, dodatkov in nagrad. “To je bila vlada, ki je s srcem varovala in gradila Slovenijo,” je zaključil.
Ker je serija protikoronskih paketov, namenjena pomoči državljanom in gospodarstvu, v pravem času naslovila vse, je to pripomoglo k hitrejšemu okrevanju naše države. Čeprav se nam je ob začetku epidemije napovedoval padec BDP okrog povprečja Evropske unije za 7 odstotkov, konec leta pa 120 tisoč brezposelnih, je bil na koncu padec BDP pod povprečjem EU, enako je veljalo za brezposelnost.
Pod Golobovo vlado živimo slabše
Lanskoletni izračuni Financ so pokazali, da danes na račun dodatnih obdavčitev živimo bistveno slabše. Tisti s povprečno plačo so namreč v primerjavi z Janševo vlado zaslužili 664 evrov manj, tistim z minimalno plačo pa so vzeli 365 evrov. Medtem ko aktualna vlada rada pozablja na ljudi, še posebej na tiste z nižjimi dohodki, ki se stežka soočajo z visokimi življenjskimi stroški, je bilo povsem drugače v času prejšnje vlade. Spomnimo. Med ukrepi, ki so izboljšali ekonomski položaj upokojencev, je tretja Janševa vlada v dveh letih izvedla več uskladitev pokojnin. Izvedeni sta bili po dve redni in dve izredni uskladitvi. Od nastopa zadnje Janševe vlade, spomladi 2020, do februarja 2022 so se pokojnine v povprečju dvignile za 10,3 odstotka do 13 odstotkov, odvisno od leta upokojitve. Zagotovljena pokojnina se je v istem obdobju dvignila za 17,63 odstotka, najnižja pokojnina pa za 22 odstotkov. Od 1. 5. 2021 do konca aprila 2022 se je tudi najnižji znesek invalidske pokojnine dvignil za 5,4 odstotka.
Prav tako se je v času epidemije izplačalo tri solidarnostne dodatke – aprila 2020, januarja 2021 in januarja 2022. Med upravičenci so bili socialno najšibkejši upokojenci in prejemniki invalidskih nadomestil. Takratna vlada je z namenom izboljšanja socialne varnosti ranljivih skupin določila tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov. Slednjega so med drugim prejeli tudi upokojenci, prejemniki invalidskih nadomestil in prejemniki poklicnih pokojnin, katerih prejemek je za mesec december 2021 znašal tisoč evrov ali manj. Z izplačilom pomoči pa se ni pozabilo niti na študente, kmete, socialno šibke in podjetja, da so lažje prešla covidno krizo.
Črpanje evropskih sredstev je bilo izjemno plodovito
V primerjavi s preteklimi leti je Janševa vlada naredila velik korak naprej v primerjavi s preteklimi leti. Leta 2020 je bil dosežen najvišji delež črpanja evropskih finančnih sredstev v obdobju 2014–2020 glede na načrtovana sredstva, in sicer 90 odstotkov. Počrpanih je bilo 101,4 milijona evrov od 112,5 milijona evrov načrtovanih evropskih sredstev. V naslednjem letu se je trend črpanja evropskih sredstev še stopnjeval in dosegel kar dvakrat višjo realizacijo v višini 217,4 milijona evrov. Slovenija se je na račun tega po navedbah medija Slovenec znašla štiri odstotne točke nad povprečjem EU. A po štirih mesecih Golobovega vladanja smo že lahko slišali poročila, da je Slovenija pri črpanju sredstev padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU pri absorpciji ESIF skladov 2014–2020.
Janševa vlada je bila razvojna
O tem, kaj smo izgubili, ko so Slovenci namesto Janše izvolili Roberta Goloba, smo se pogovarjali z evropskim poslancem dr. Milanom Zverom. Kot je povedal, je glavno poslanstvo ali naloga vseh vlad, da ta optimalno izrablja razvojne vire, ki jih ima vsaka država. Spomnil je, da je Demosova vlada uresničila dva velika cilja, prehod v demokracijo, moderno družbo, tržno gospodarstvo, in seveda osamosvojitev Slovenije. Naslednje vlade, zlasti Janševe, so bile po njegovih besedah prav tako učinkovite. “Gospodarska rast je bila vselej velika, brezposelnost je padala, indeksi medijske svobode, gospodarske svobode so bili vedno visoki, predvsem nad vrednostjo teh, ki so merjeni v času levih vlad.”
“Janševa vlada je tudi odlično reagirala na covidno krizo, ki je ohromila praktično ves svet. Slovenija, ki je majhna in relativno šibka v primerjavi z velikimi državami, je namreč izjemno dobro izšla iz nje,” je poudaril Zver in spomnil, da je zadnja Janševa vlada izpogajala tudi ogromna evropska razvojna sredstva, ki so pomemben delež investicij v Sloveniji.
Predsednik vlade potrebuje določene kompetence, pridobljene z izkušnjami
“Skratka, gre za to, ali je nekdo sposoben vladati tako, da dobro upravlja s svojimi viri (tako človeškimi kot vsemi drugimi). To je Janševa vlada dokazala, medtem ko Golobova ne. Tako je, ker enostavno nima dovolj strokovnih, političnih veščin. Ne more biti vsak, ki pride mimo, predsednik vlade. Ne zadostujta le izgled ali lepo govorjenje,” je povedal in dodal, da mora imeti predsednik vlade določene kompetence, ki pa jih pridobi z izkušnjami.
Ta vlada, tako meni, nima na nobenem ministrskem položaju in ne na drugih pozicijah ljudi, ki bi bili dejansko sposobni. Postavljajo namreč neko politično paradigmo, za katero stojijo. “Menjavajo se, kakor pač veter piha. To je ključen problem Golobove vlade. On lahko ima vse pod sabo ali mu lahko pomagajo osrednji mediji, lahko mu z informacijami pomagajo neformalne službe, ne more pa vse to zamenjati veščine sposobnega upravljanja z državo,” je pojasnil in dodal, da te sposobnosti preprosto nima ne premier ne njegovi ministri, ki jih je pripeljal.
Ž. N.