fbpx

10-letnico in njeno mater so v deročo reko zvabili podporniki nezakonitega priseljevanja

Novinarka N1 Suzana Lovec. (Foto: FB)

Iz Dragonje so v soboto, 11. decembra 2021, izvlekli truplo 10-letne ilegalne migrantke. V naraslo reko je niso potisnili Evropa, zaprte meje ali nasprotniki priseljevanja. V deročo vodo jo je zvlekla lastna mati, 47-letna turška državljanka, ki je igrala na vse ali nič. Dva sinova, en star 18 in drugi 5 let, sta v četrtek, ko se je turška družina ilegalcev odpravila prečkat reko, ki razmejuje Slovenijo in Hrvaško, že čakala na slovenski strani. Sledila jima je mati, ki je na ramenih nosila 10-letnico, dokler ni v vodi padla in je malo ilegalko odnesla voda. Na hrvaški strani Dragonje je čakal še 13-letnik. Smrt 10-letne ilegalke je postal strelovod za napade na nasprotnike priseljevanja migrantov. Namestnica odgovore urednice N1 Slovenija Suzana Lovec je celo za smrt 10-letnice, ki se je utopila, ker jo je mati iz Turčije zvlekla do Slovenije, okrivila kar Evropo in Slovenijo.

“Desetletne deklice si spletajo kitke, božajo sosedove mačke, hihitajo se s prijateljicami in igrajo nogomet. V šoli imajo priljubljene predmete, učijo se tujih jezikov, pričkajo se s svojimi brati in sestrami. In ob decembrskih večerih težko zaspijo, ker razmišljajo o tem, ali bodo lahko budne dočakale novo leto. Danes so desetletno deklico mrtvo potegnili iz mrzle Dragonje,” je v svoji kolumni na N1 začela urednica rubrike Poglobljeno in namestnica odgovorne urednice N1 Slovenija Suzana Lovec.

Lovčeva, tako kot vsi drugi zagovorniki priseljevanja migrantov, to predstavlja kot tragedijo, ki bi se ji lahko izognili. “Utopila se je v četrtek, ko je s svojo družino želela prečkati mejo, v želji po boljšem življenju. Umrla je na našem pragu, kot že toliko prebežnikov. Kot je na našem pragu, v dolini Dragonje, pred nekaj dnevi zmrznil 31-letni moški. In kot so v Kolpi umirali ljudje pred njima.”

Koliko ljudi je od začetka migrantske krize umrlo na madžarski meji?
Lovčeva ima prav. Vseh teh smrti lahko ne bi bilo. Vse, kar je bilo potrebno, je odločen in brezkompromisen pristop do ustavljanja migrantov od samega začetka. Koliko ljudi je od začetka migrantske krize leta 2015 umrlo na madžarski meji? Niti eden. Pa je bil naval tam veliko hujši, kot je konstantno kapljanje na slovenski meji. Ko so migranti videli, da skozi Madžarsko ne gre, so se preusmerili drugam. Tja, kjer je lažje priti skozi. Pa četudi je treba prebresti naraslo reko.

Foto: epa

“Desetletne deklice si spletajo kitke in se izpod svojih toplih pernic ob koncih tedna zbujajo pozno. Desetletne deklice ne bi smele biti prestrašene, premražene in jokajoče, umirajoče v reki, utopljene v krutosti naše migracijske politike,” poudarja Lovčeva. Res je. Starši ne bi smeli vlačiti 10-letnih deklic čez pol Evrope v iskanju nebuloz, ki jim jih prodajajo zagovorniki priseljevanja v Evropo. To ni prva taka smrt otrok ilegalcev na poti v Evropo za “boljšim življenjem”. Niti ne bo zadnja. Zaradi tega, ker ne glede na vse, je zagovornikom priseljevanja veliko več do besedičenja o tem, kako tragična je smrt otroka, kot pa da bi k tej problematiki pristopili na kakršenkoli resen in učinkovit način.

“Ta smrt je na tvojih plečih, Evropa, ki s svojo zastraševalno migracijsko politiko hočeš natanko to. Da ljudje, ki jih nimaš za svoje, ostanejo pred tvojimi vrati. Pa čeprav mrtvi,” piše Lovčeva. Kakšen nesmisel! Kakšna bedarija! Vse te smrti otrok bi se lahko preprečile. Lahko bi ostali doma, namesto da so jih iz Sirije, Turčije, Afganistana ali Libije zvlekli do Dragonje, Lezbosa ali Sicilije. Ta smrt je na plečih takih, kot je Lovčeva, in njeni izpadi so priča temu, da se nekje globoko v sebi tega tudi zaveda, zaradi česar ji vest ne da miru. Krivdo pa bi zdaj za svoje grehe rada naprtila drugim.

Za smrt ilegalke odgovorni podporniki migracij in njena lastna mati
“Ta smrt je na tvojih plečih, Slovenija,” nadaljuje Lovčeva. Ni res. Ta smrt je na plečih 47-letne ilegalne migrantke iz Turčije, ki se je odločila svoje štiri otroke sredi noči poslati v reko. Ta smrt je na plečih vseh zagovornikov ilegalnih migracij in apologetov njihovega početja, ki jim prodajajo pravljice o upravičenosti neupoštevanja kakršnihkoli pravil in reda v imenu “iskanja boljšega življenja”.

Višek neumnosti pa je, ko Lovčeva v zaključku zapiše: “Nihče ne trdi, da so migracijske politike lahka stvar. Da vprašanja niso kompleksna in da ne terjajo kompleksnih odgovorov. Jih. A povsem jasno je, da je edini napačen odgovor na migracije – kršenje človekovih pravic.” Narasli reki ni mar za človekove pravice. Ni Evropa in ni Slovenija in niso nasprotniki (nezakonitega) priseljevanja vrgli 10-letno ilegalko v reko, da se utopi. So pa njeno mater v reko zvabili podporniki (nezakonitega) priseljevanja, ki želijo včasih na žive in mrtve, ne glede na ceno v Evropo spraviti čim več ljudi. Vse vi imenu “iskanja boljšega življenja”.

Migracijska politika je zelo preprosta stvar. Težave nastopijo pri njeni izvedbi, saj ljudje nasedajo na poceni retoriko o “ubogih prebežnikih”. Včasih so jim rekli begunci, te dni jih v svoji blaženi nevednosti označujejo za dezerterje. Ljudje pa nasedajo na te poceni apele na čustva. Za smrt 10-letne ilegalke so krivi ravno “humanitarci, nevladniki, pravniki, kulturniki in novinarji”, ki vztrajno iščejo načine in izgovore, zakaj bi morali Evropa in Slovenija sprejeti tujce v svojo sredino. Skupino ljudi, ki se požvižga na vse v zasledovanju lastnih interesov. Za smrt 10-letne ilegalke je kriva njena mati, krivi so vsi, ki so jim pomagali na poti do Dragonje, in krivi so vsi, ki so na tej poti pogledali stran in si rekli “to ni moj problem”. Če bi družina ostala doma v Turčiji, se ilegalka ne bi utopila v Dragonji.

Ivan Šokić