fbpx

Ali član Sodnega sveta Kerševan namerno krije hrbet Masleši? Kot vrhovni sodnik je odločal o pravosodnih izpitih nekdanje SFRJ!

Vrhovna sodnika Erik Kerševan in Branko Maleša. (Foto: STA)

Sodni svet o potrdilih o izobrazbi vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše na včerajšnji seji ni razpravljal, so nam sporočili. Molči tudi ministrstvo za pravosodje – “Dvome iz medijev spremljamo v okviru svojih pristojnosti,” je bil edini odgovor Siolu. Da ni nobenega odgovora vrhovnega sodišča, verjetno niti ni treba posebej omenjati. Je pa portal Prava.si objavil še eno sodbo vrhovnega sodišča, iz katere prav tako sledi, da v slovenskih predpisih ni podlage za to, da bi se pravosodni izpiti, opravljeni v republikah nekdanje Jugoslavije, priznali kot pravniški državni izpiti po ZPDI. Poleg tega pa je še vedno vprašanje, ali je pravosodni izpit, če kandidat ne izpolnjuje pogoja opravljenega pripravništva, sploh veljaven.

Glede pravosodnega izpita vrhovnega sodnika Branka Masleše je še vedno več vprašanj kot pa odgovorov. Znano je le to, da ga je opravil v BiH, manj kot eno leto po zaključenem študiju. Kar je, vsaj po pravilih, praktično nemogoče, ker je eden od pogojev za pristop k temu izpitu dvoletno pripravništvo. Poleg tega tudi vemo, da je bil v tem letu po opravljenem študiju Masleša v Zadru, kjer je služil obvezni vojaški rok. To nam je potrdil odvetnik v pokoju, ki ga je tam srečal – oba sta namreč igrala šah, pogovarjati pa sta se začela tudi zato, ker sta oba govorila slovensko. Kot zanimivost, na spletu najdemo priročnik za opravljanje pravosodnega izpita v BiH, sicer novejšega datuma, a dejstvo je, da priročnik obsega več kot 2500 strani – tako da ne gre za prav lahkotno branje.

Če pogledamo zgodovino prava o pravosodnem izpitu, bomo videli, da je ideja opravljanje pravosodnega izpita, kot pogoj za opravljanje nalog in dolžnosti, za katere je določen z zakonom pravosodni izpit, nastala pod okriljem izvršilne oblasti, natančneje v sekretariatih za pravosodje in splošne uprave v republikah nekdanje SFRJ. V skladu z zakonom o pravosodnem izpitu iz leta 1986 so lahko opravljale izpit osebe, “ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti delali na pravniških zadevah na rednem ali vojaškem sodišču, na sodišču združenega dela, na javnem ali vojaškem tožilstvu, na javnem oz. vojaškem pravobranilstvu, na sodišču za prekrške ali v odvetniški pisarni“. Izpit so lahko opravljale tudi osebe, ki so najmanj štiri leta delale kot diplomirani pravnik pravne zadeve v drugih državnih organih ali pri socialnih odvetnikih samouprave, v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti oz. v družbenopolitičnih organizacijah.

V slovenskih predpisih ni podlage za to, da bi se pravosodni izpiti, opravljeni v republikah nekdanje Jugoslavije, priznali
Pred nedavnim smo poročali, da je povsem mogoče, da vrhovni sodnik Masleša že od leta 1980 ne izpolnjuje pogoja za opravljanje sodniškega poklica – to izhaja iz 6. točke sklepa VS RS I Up 116/2020: ”Ker je šlo za republiške predpise, je s PDI na podlagi 34. člena ZPDI izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ.” Zagotovo pa ni izpolnjeval pogojev za izvolitev v trajni mandat po zakonu o sodniški službi (ZSS). Torej je bil leta 1994 nezakonito izvoljen v trajni mandat in je zato nezakoniti sodnik – kar sledi iz sklepa vrhovnega sodišča, ki je leta 2020 odločilo, da pravosodni izpit iz BiH iz leta 1985 ne zadošča za postulacijsko sposobnost pred Vrhovnim sodiščem RS, ker ne izkazuje sposobnosti delovanja na stopnji, ki jo predstavlja VS RS. Portal prava.si pa je danes objavil še eno sodbo z oznako  I U 664/2017 z dne 17. 10. 2017. V senatu je sedel tudi sedanji član Sodnega sveta in vrhovni sodnik Erik Kerševan – ki očitno včeraj na seji ni opozoril na to odločbo.

Erik Kerševan (Foto: STA)

Podobno kot v sodbi iz leta 2020 iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pritožnikovo pritožbo zavrglo, ker ni izkazal, da bi njegova pooblaščenka N. M. imela opravljen pravniški državni izpit po Zakonu o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju ZPDI). Pooblaščenka je opravila pravosodni izpit v Bosni in Hercegovini leta 1961, v slovenskih predpisih pa ni podlage za to, -, priznali kot pravniški državni izpiti po ZPDI.

V obravnavani zadevi je pritožnik vložil pritožbo po pooblaščenki, ki je predložila potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu v Bosni in Hercegovini leta 1961. ZPDI ne ureja vprašanja priznavanja v tujini opravljenih pravosodnih izpitov, niti ni to urejeno s sporazumom med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, na katerega se sklicuje pritožba. V določbi 34. člena ZPDI je sicer določeno, da je z izpitom po določbah tega zakona izenačen pravosodni izpit in z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih. Vendar ta določba ureja izenačenost le med PDI in pravosodnimi izpiti, ki so bili opravljeni po določbah predhodnih predpisov, veljavnih v Republiki Sloveniji, in se torej ne nanaša na vse predpise, ki so veljali v nekdanji Jugoslaviji (v njenih drugih republikah). Nenazadnje tudi po določbah predhodnih predpisov pravosodni izpiti, opravljeni v drugih jugoslovanskih republikah, niso neposredno veljali v Republiki Sloveniji.

Medtem ko pristojni organi molčijo in je videti, da jih zadeva niti ne zanima, pa se nam oglaša zainteresirana javnost, ki je mnenja, da kaj takega nikakor ne more iti kar mimo – nedopustno je, če na naših sodiščih ter v odmevnih primerih delujejo sodniki, ki morda niti nimajo ustrezne izobrazbe. Tako smo med drugim izvedeli, da je v času opravljanja pravosodnega izpita, Masleša v Zadru igral šah, do nas pa je prišel tudi Sklep Ustavnega sodišča, v katerem so zavrgli zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti med Sodnim svetom in Vrhovnim sodiščem – če si pobližje pogledamo sodbo Vrhovnega sodišča se namreč razbere, da Vrhovno sodišče ni želelo upoštevati ocene Sodnega sveta o primernosti kandidata za napredovanje v višji naziv. V sodbi glede napredovanje sodnika v višji naziv pa je Vrhovno sodišče med drugim zapisalo, da se jim ne zdi smiselno, da Sodni svet nadpovprečnost sodnika presoja z vidika dela skozi celotno sodniško kariero. Videti je torej, da se tudi v naši državi marsikaj odvija “po bosansko”, pristojni organi pa molčijo in po vsej verjetnosti iščejo pravno podlago za veljavo pravosodnega izpita Masleše.

Sara Bertoncelj