fbpx

Mora bolnik brez dostopa do javnega zdravstva dobiti povrnjene stroške zdravljenja pri zasebniku?

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar (Foto: STA)

V evropskih državah z modernim javnim zdravstvom, razen v Sloveniji, se bolnik svobodno odloča, kje bo opravil zdravljenje, zavarovalnica pa mu stroške zdravljenja povrne. Eno izmed ključnih vprašanj, ki definira vsebino javnega zdravstvenega sistema, je namreč dostopnost in plačilo zdravstvenih storitev bolniku ne glede na delovno-pravni status zdravnika. “Slovenija tako že 30 let ne izpolnjuje pogojev definicije javnega zdravstva. V resnici se trdno oklepa koncepta državnega zdravstva, kjer bolnik prejme plačilo za zdravljenje samo pri od države izbranih izvajalcih. Namesto reforme državnega zdravstva v vsem dostopno evropsko javno zdravstvo, politična večina in ostali odgovorni še vedno vztrajajo na preživeti postsocialistični ureditvi državnega zdravstva,” je v javnem vprašanju o povračilu stroškov zdravljenja pri katerem koli zdravniku poudarila skupina neodvisnih zdravnikov,  ki si prizadeva za javno zdravstvo v korist bolnika.

Skupina zdravstvo.si je že pred štirimi leti predstavila temeljne pogoje za ureditev slovenskega zdravstva. “Človekovo zdravje je ena od najpomembnejših ustavnih vrednot. Je namreč predpogoj drugih človekovih pravic in ima zaradi tega med človekovimi pravicami osrednje mesto,” so zapisali in poudarili, da je podan poseg v to pravico, kadar sistem zdravstvenega varstva ni več sposoben zagotavljati ustavnega bistva pravice do zdravstvenega varstva, bodisi zaradi predolgih čakalnih dob, premajhnih zdravstvenih kapacitet, zastarele, neustrezne in pomanjkljive opreme, premajhnega števila medicinskega osebja ali drugih, tehničnih in administrativnih ovir. Med pravicami, ki izhajajo iz zakonske ureditve zdravstvenega varstva, je tudi pravica do proste izbire zdravnika.

Javno zdravstvo pomeni pravočasno in kakovostno opravljeno zdravstveno storitev pri katerem koli zdravniku z ustrezno licenco ter plačilo storitev iz vplačanih zavarovalnih premij. Bolnikom v Sloveniji je onemogočeno, da svobodno izberejo zdravnika in dobijo stroške zdravljenja povrnjene, so opozorili in pojasnili, da ob tem paradoksalno ZZZS povrne stroške zdravljenja slovenskemu bolniku, ki prejme zdravstveno storitev v eni od evropskih držav. “Slovenija tako že 30 let ne izpolnjuje pogojev definicije javnega zdravstva. V resnici se trdno oklepa koncepta državnega zdravstva, kjer bolnik prejme plačilo za zdravljenje samo pri od države izbranih izvajalcih. Namesto reforme državnega zdravstva v vsem dostopno evropsko javno zdravstvo, politična večina in ostali odgovorni še vedno vztrajajo na preživeti postsocialistični ureditvi državnega zdravstva,” je poudarila skupina neodvisnih zdravnikov,  ki si prizadeva za javno zdravstvo v korist bolnika.

Tisti brez zdravnika iščejo v zasebnih ambulantah, kjer pa jim ZZZS ne povrne stroškov zdravljenja
Vsi zaposleni in bivši zaposleni plačujemo ali smo plačevali vso delovno dobo obvezne zdravstvene prispevke. Kljub temu vsak dan več ljudi nima dostopa do osebnega zdravnika in zobozdravnika. Pomoč iščejo v zasebnih ambulantah, kjer pa jim ZZZS ne povrne stroškov zdravljenja. Več kot 120 tisoč bolnikov kljub obveznim mesečnim vplačilom v javno zdravstveno blagajno že vsaj desetletje ostaja brez storitev osebnega zdravnika. V desetih letih so bolniki brez osebnega zdravnika in zobozdravnika vplačali v zdravstveno blagajno skoraj 3 milijarde evrov! Sprašujemo, kam so poniknile vse te enormne vsote javno zbranega denarja za zdravstvo? Je to morda razlog za 30-letno vztrajanje na preživeti ureditvi državnega zdravstva? Se zato pred volitvami ne pogovarjamo o vsebinskih rešitvah v zdravstvu? Ali morda zato po vsakokratnih volitvah spremljamo zgodbe o perverzno bogatih slovenskih dobaviteljih? Ali zaradi tega brez možnosti vpliva opazujemo delovanje vzporednih mehanizmov, ki izčrpavajo bolnike in zdravnike?

Čakalnice na urgenci so polne tudi zaradi pomanjkanja izbranih zdravnikov. (Foto: STA)

Ali naj bolnik brez dostopa do javnega zdravstva dobi povrnjene stroške zdravljenja pri slovenskem zasebnem zdravniku?
Skupina neodvisnih zdravnikov sprašuje, ali je državljan brez osebnega zdravnika, ki so mu vrata v zdravstveni sistem zaprta, dolžan plačevati zdravstveno premijo oziroma ali ima pravico do povrnitve vseh vplačil (z obrestmi vred) za čas, ko ni imel izbranega zdravnika. “Upamo, da bodo bolniki brez dostopa do zdravnika v sodnih postopkih dosegli vračilo premij za čas, ko jim niso bile zagotovljene pravice iz naslova osnovnega zdravstvenega zavarovanja,” so zapisali in pozvali vse medijske hiše, novinarje in zainteresirano javnost, da zahtevajo odgovor na ključno vprašanje: ali naj bolnik brez dostopa do javnega zdravstva dobi povrnjene stroške zdravljenja pri slovenskem zasebnem zdravniku, kot to velja za zdravljenje v tujini.

Diskriminatorni 254. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja

Poudarili so, da si odgovor na to vprašanje bolniki zaslužijo od ključnih predstavnikov izvršilne oblasti in upravljavcev zdravstvenega sistema: ministra za zdravje, direktorice ZZZS, direktorjev prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic, članov skupščine in uprave ZZZS in vseh, ki v tem politično/upravljalskem sistemu lahko podajo predloge za spremembo zakonodaje. Hkrati so pozvali ZZZS, naj ponovno omogoči pravico vsem zdravnikom predpisovanja zdravil iz naslova pravic obveznega zavarovanja. “ZZZS pozivamo tudi, naj upošteva načelo zakonitosti in ukine diskriminatorni 254. člen Pravil ZZZS in že po sedanji zakonodaji upošteva 51. člen Ustave RS ter 13. člen Zakona o zdravstvenem varstvu, ki postavljata temelje za javno zdravstvo po vzoru evropski držav,” so še pozvali podpisani zdravniki Matej Beltram, Gorazd Kalan, Matija Kališnik, Marko Noč, Simon Podnar, Samo Vesel, Andrej Vranič in Krištof Zevnik.

Vir: 51. člen Ustave RS in 13. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

V desetih letih so bolniki brez osebnega zdravnika in zobozdravnika vplačali v zdravstveno blagajno skoraj 3 milijarde evrov – a niso upravičeni niti do pogrebnine
Nenazadnje še tole. Nekoč smo plačniki in plačnice obveznega zdravstvenega zavarovanja s tega naslova lahko uveljavljali tudi pravice do pogrebnine in posmrtnine – Delo je pred dnevi poročalo, da se je v zadnjem letu tudi cena pogreba močno podražila – pogreb v eni od večjih slovenskih občin je lani stal približno 1.500 evrov, letos je cena poskočila na najmanj 1.900 evrov, številne nujne storitve pa v osnovno ceno niti niso vključene. K osnovnem znesku (žarnega pogreba) namreč prištejejo še stroške hrambe pokojnika v hladilniku, stroške zdravnika (pred upepelitvijo pokojnika), upepelitev samo in kritje 24-urne dežurne službe. Na cenikih pogrebnih storitev se je med epidemijo covida-19 znašla celo postavka o uporabi zaščitne opreme – kar je lahko stalo tudi več kot 300 evrov. Pravico do pogrebnine je nekoč imela oseba, ki je poskrbela za pogreb umrle zavarovane osebe iz 148. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, pogrebnina je znašala okoli 80 odstotkov povprečne cene nujnih stroškov pogreba. “Ker sta bili pravici do pogrebnine in posmrtnine zagotovljeni v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, zdravstvo pa tone v finančnih težavah, se je vlada odločila, da ti pravici, ki ‘z zdravjem ljudi nimata neposredne povezave’, črta iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z novim letom bosta pravici pripadali le še tistim, ki so pod pragom revščine,” so mediji pisali decembra 2013 – torej v času vlade Alenke Bratušek – in izračunali, da naj bi letno v zdravstveni blagajni s tem privarčevali nekaj manj kot 10 milijonov evrov. Torej če še enkrat povzamemo: v desetih letih so bolniki brez osebnega zdravnika in zobozdravnika vplačali v zdravstveno blagajno skoraj 3 milijarde evrov, na koncu pa niso s tega naslova upravičeni niti do pogrebnine.

Foto: Pixabay

Na letnem nivoju izgubljamo na stotine milijonov evrov
“Korupcija in kraja v zdravstvu presega katero koli krajo v slovenskem in evropskem prostoru. Presega zato, ker ljudje, zdravniki, dnevno odkrivajo, kako težko prigarani in zbrani denar odteka v različne preprodajalske kanale. V Sloveniji za ta dejanja doslej ni bil kaznovan nihče. Odgovornosti za svoja dejanja ne sprejme politična večina in ne njihovi svetovalci. Slovenska korupcija v zdravstvu ni enaka evropskim težavam. V Sloveniji zaradi napačne zakonodaje, političnega vodenja ustanov in posledične negativne selekcije izgubljamo stotine milijonov evrov na letnem nivoju. Vso to bedo in laž pa prisiljeno goltata slovenski bolnik in zdravnik. Bolnik s čakanjem in umiranjem v vrstah, zdravnik pa z apatijo in begom iz svojega poklica. Povsod v Evropi je korupcija zmanjšana na najmanjšo možno mero. Če pride do zlorabe, se takoj vzpostavijo mehanizmi, ki privedejo storilca do primerne kazni. V Sloveniji ni tako,” je leta 2019 v komentarju opozoril tudi eden izmed podpisnikov zgornjega poziva Krištof Zevnik, ki je prav tako ustanovitelj skupnosti zdravnikov Medikont z neposrednim naročanjem pri proizvajalcu ter vložnik tožbe proti ZZZS v primeru povračila sredstev za zdravljenje pri zasebnem zdravniku v Sloveniji.

Krištof Zevnik iz Zobozdravstvene ordinacije Zevnik (Foto: STA)

[/caption]Sara Bertoncelj