Ali bo Desus pozval Jankovića k odstopu?

Foto: Bobo/STA

Ko se Ljubljana zdi že vsa praznična, ko se je župan Zoran Janković že pripravljal, da vzame v roke vžigalnik in zvečer Ljubljano praznično razsvetli, je znova udaril – ne boste verjeli – Boris Štefanec in pokvaril čarobnost trenutka. No ja, če bi reagiralo slovensko pravosodje in resni organi pregona, bi bila stvar bolj dramatična, tako pa se zdi le tragikomična.

Štefanec se je torej odločil, da bo sicer pojasnil to, kar je pojasnil že Goran Klemenčič pred dobrimi tremi leti. Da pri Jankoviću obstajajo velika tveganja za korupcijo. Poglejte, kaj pravi: “Omenjene transakcije so zaradi načina, okoliščin, dinamike in zneskov obremenjene z izrazitimi koruptivnimi tveganji, tveganji, povezanimi z nedopustnim lobiranjem in s tveganji za nasprotje interesov.”

SDS: “Danes predstavljene kršitve Zorana Jankovića s strani KPK v ničemer ne spreminjajo našega pogleda na delovanje ljubljanskega župana. Zanimivo bo spremljati odzive ostalih svetniških skupin v mestnem svetu. Na prvem mestu seveda koalicijskega Desusa. Torej sprašujemo se predvsem, ali bo Desus sedaj, ko je uradno v koaliciji z Listo Zorana Jankovića, župana pozval k odstopu ali bo poteptal vso načelnost?”

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je torej znova podala zaključne ugotovitve o primeru nadzora nad premoženjskim stanjem zavezanca Zorana Jankovića. KPK mu znova očita, da je kot župan in poslanec v nadzorovanem obdobju med leti 2006 in 2012 večkrat kršil določbe o obveznostih sporočanja podatkov o svojem premoženskem stanju.

KPK ugotavlja, da Janković ni prijavil:

– lastništva dela nepremičnin,

– lastništva vrednostnih papirjev delnic Luke Koper,

– lastništva in poslovanja z vrednostnimi papirji Krke,

– razpolaganja z gotovino, položeno na transakcijski račun pri bankah v višini 29.500 evrov,

– razpolaganja/pridobitev denarnih sredstev iz nakazil različnih pravnih oseb kot poplačilo dolga (dobrih 1,7 milijona evrov).

Čudežnih 2,4 milijona evrov
Po oceni KPK Janković premoženja ni prijavil v zakonskem roku oziroma določenega lastništva sploh ni prijavil. Očitajo mu tudi, da je prejel več denarnih nakazil kot poplačilo dolga od različnih pravnih oseb v skupnem znesku najmanj 2,4 milijona evrov. Prišlo pa je tudi do zaporednega oziroma verižnega prenakazovanja med računi gospodarskih subjektov v vplivnem krogu družine Janković, pri čemer je začetek verige pri podjetju, ki posluje z Mestno občino Ljubljana.

Morda vas zanima tudi: Kakšna pozabljivca … najprej KPK na Cerarja, zdaj pa še nad Jankovića

Postopek bi rad zaustavil
Ljubljanski župan v svoji izjavi o ugotovitvah komisije predlaga, da se postopek ustavi, vendar pa njegove izjasnitve o postopku komisije niso prepričale. Po besedah Borisa Štefaneca so te neutemeljene. “Gospod Janković se v svojih izjasnitvah opredeljuje do dejstva, da je Vrhovno sodišče s svojo odločitvijo dne 29. maja 2015 odpravilo dokument komisije, kar je sicer res,” je izpostavil predsednik komisije. Vendar odpraviti dokument ne pomeni, da je Vrhovno sodišče kakorkoli zapovedalo oziroma celo prepovedalo nadaljevati postopek, saj mora vsak postopek komisija zaključiti z nekim dokumentom. “Zato seveda nikakor ne sprejemamo stališča gospoda Jankovića v njegovih izjasnitvah, da komisija ne bi smela nadaljevati postopka,” je še dodal.

Goran Klemenčič, tedaj v vlogi predsednika KPK, je prvo poročilo o nadzoru nad premoženjem prvakov političnih strank objavil leta 2012. Tedaj je tveganja za korupcijo ugotovil pri tedanjem predsedniku vlade Janezu Janši in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Pri prvem so ga zanimala pojasnila, kako je pred leti plačeval račune za elektriko v vrednosti nekaj deset evrov, pri drugem pa finančne transakcije v vrednosti nekaj sto tisoč evrov. Kakorkoli – Ustavno sodišče je ugotovilo, da je Goran Klemenčič z objavo tega poročila kršil slovensko ustavo.

Saj sem samo župan
Janković je KPK očital, da je že leta 2013 prenehal biti predsednik parlamentarne stranke in da ga zaradi tega protikorupcijska komisija ne bi smela obravnavati. Štefanec pa meni drugače. V trenutku, ko se je ta postopek začel s sklepom senata komisije, se je resnično imenoval postopek nadzora premoženjskega stanja predsednikov parlamentarnih strank.

Takrat so bili vsi predsedniki parlamentarnih strank dejansko zavezanci za premoženjsko stanje pri komisiji, kar pomeni, da so bili bodisi v funkciji poslanca bodisi v kakršnikoli drugi funkciji, zaradi katere so bili zavezanci. “Zavezanci so tako poslanci, predsednik vlade, predsednik države kot tudi župan. Gospod Janković je ves čas nadzorovanega obdobja bil v teh funkcijah, bodisi poslanec bodisi župan,” pa še trdi Štefanec.

N. K., J. F.