Cerar besno proti hujskačem, modroval pa tudi o kaosu in neredu

Foto: STA

Cerar se je ponovno pohvalil s svojim izvrstnim načrtom o povečani kontroli na grško-makedonski meji, ki jo ”podpirajo mnogi evropski voditelji”. A očitno njegov načrt le ni tako uspešen, kot si je zamislil, saj nam Avstrija migrante še vedno zavrača. Cerarja očitno motijo tudi protestniki in vsi, ki se z njim ne strinjajo. Kot je dejal, je zelo zaskrbljen, kadar nekdo državljane hujska k nestrpnosti. 

”Jaz ne vidim prihodnosti Slovenije, če se bomo bali nekoga ali pa se pripravljali na spopade, ko to ni potrebno. Slovenci smo miroljuben narod,” je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik vlade Miro Cerar, in dodal, da ni razloga, da bi se poslušalo tiste, ki želijo – v tem trenutku, ko moramo biti enotni –spodbujati k netoleranci, hujskaštvu in ksenofobiji, za kar nimajo realne osnove. S temi besedami se je najverjetneje nanašal na nedavne proteste domačinov proti migrantskim centrom v Sloveniji, a si tega ni upal priznati.

Dejal je le, da je vedno znova prizadet, ko nekdo spodbuja sovražni govor in mržnjo proti verskim skupnostim. ”Zelo sem zaskrbljen, ko nekdo hujska državljane k nestrpnosti tam, kjer ni razloga. Nekaterim političnim akterjem bi ustrezalo stanje nereda in kaosa, da bi lahko v tem stanju prišli na oblast, ali pa dosegli neke druge cilje. Na to ne pristajam,” je dejal premier.

”Vojska že od začetka migrantske krize igra ključno vlogo na meji, ne samo pri nas, in to ni nič takega,” pojasnjuje Cerar. Dodal je, da pri tem ne gre za vojaško akcijo, pač pa zgolj za pomoč policiji, da bi lahko tudi vojaki začasno samostojno usmerjali migrante.

Slovenija ni prva varna država, zato bomo na to opozarjali
Kot je dejal Cerar, prosilce za azil sprejemamo resno in odgovorno, ”a treba je vedeti, da Slovenija ni prva varna država, v katero vstopajo begunci, niti ni prva evropska država”. Dejal je, da bo Slovenija prosilce za azil obravnavala, a je popolnoma jasno, da je to dolžnost tudi Hrvaške in vseh drugih držav do Grčije.

Terjali bomo, da vsaka država na balkanski poti enakovredno spoštuje mednarodne zakone. Če se bo izkazalo, da katere izmed držav ne zagotavljajo azila, bomo tudi ustrezno ukrepali,” je dejal Cerar. A eden od evropskih komisarjev je že povedal, da ne Grčija ne Makedonija nimata primernega azilnega sistema.

”Slovenija ni država, ki bi se ograjevala, ti časi so mimo. S tehničnimi ovirami smo le preusmerili migrantske skupine na eno točko, s tem pa jim omogočili boljšo oskrbo,” je dejal Miro Cerar na vprašanje, kako danes, ko je število migrantov nižje, opravičuje postavitev ograje.

Cerar sicer še vedno pričakuje, da bo Turčija storila nekaj več in ustavila tok iregularnih migracij. ”Vsi si želimo te rešitve, zato se marca dobimo tudi s turškim premierjem,” je dejal Cerar, in dodal, da bo potrebno – če se Turki dogovora ne bodo držali – še bolj okrepiti sodelovanje držav na balkanski poti.

Je Cerarjev ukrep res tako uspešen?
Na Cerarja so se poleg izjemne podpore predlogu, s katero se vedno rad pohvali, izvajali tudi pritiski, naj tak načrt opusti ter naj se išče druga rešitev, a je, kot je pojasnil, vse očitke zavrgel. Na meji med Makedonijo in Grčijo se že izvajajo poostreni ukrepi, a ukrep očitno ni tako uspešen, kot bi si Cerar želel, saj Avstrija na meji še vedno zavrača nekatere migrante.

”Slovenija je bila ves čas aktivna, to je dalo rezultat. Naša pobuda evropskim voditeljem je bila slišana in sprejeta in podprta z veliko večino akterjev, to je tudi edina pobuda, ki se v praksi začenja uresničevati,”
se je pohvalil Cerar in dodal, da so vse ostale zaveze v Bruslju pomembne, a zaenkrat niso zagnale nobene akcije. Cerar je predlagal, da najprej močno okrepimo pomoč Grčiji, in poudaril, da je zunanja meja med Grčijo in Turčijo ključna za zaustavljanje migrantskega toka. Zato naj bi skupaj nadzorovali makedonsko-grško mejo in ločili migrante od beguncev.

M. G.