Sodelovanje med komunisti in nacisti je bilo v času komunistične Jugoslavije vroča in nevarna tema. Uradno zgodovinopisje je jasno opredelilo vloge: kdo je okupator, kdo je osvoboditelj, kdo narodni izdajalec. Podvomiti v to razdelitev je pomenilo podvomiti v upravičenost same komunistične oblasti. Ta shema je komunistom omogočala, da zločina niso prikazali kot zločin, ampak kot zaslužno narodno dejanje. Iz strahu za svojo legitimnost je komunistična oblast že samo posest knjig, izdanih v emigraciji, razglasila za zločin. Objavljamo prvi del zapisov o sodelovanju partizanov z nacisti.
Knjiga Sodelovanje partizanov z okupatorjem je eden prvih poskusov celovitega zaobjema pojava vojaškega, političnega in gospodarskega sodelovanja med Titovimi partizani in naci-fašističnim okupatorjem v času druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Avtor Miloslav Samardžić tako prikaže sodelovanje titoistov s silami osi prav do konca vojne, tudi tako šokantne epizode, kot je sodelovanje med partizani in ustaši v genocidu nad srbskim narodom.
Priznanja vidnih funkcionarjev partizanskih organizacij
Avtor analizira stike in sodelovanje med okupatorji in komunisti od leta 1941 do konca vojne, dogovore o nenapadanju, izdajanje nasprotnikov komunizma v smrt ali taborišča, okupatorsko oskrbo partizanskih enot, skupne okupatorsko-partizanske nastope zoper nasprotnike komunistične revolucije in predvsem zoper enote jugoslovanske vojske v domovini in še veliko drugega. Delo v veliki meri sloni na do zdaj neuporabljenem (ali le redko uporabljenem) arhivskem gradivu in vsebuje tudi priznanja vidnih funkcionarjev partizanskih organizacij.
Novljan priznal, kako je izpustil 4000 pripadnikov fašistične vojske
V knjigi Sodelovanje partizanov z okupatorjem tako avtor razkriva, kako mu je sam general Lado Ambrožič Novljan osebno v svojem vikendu na Igu povedal, kako je leta 1943 izpustil domov štiri tisoč pripadnikov fašistične vojske, od katerih nobenemu niso sodili: to je bilo Italijanom omogočeno v zameno za težko orožje in logistično oficirsko pomoč. Veliko se jih je tudi pridružilo partizanom.
Kolaboracija med komunističnimi partizani in okupatorjem ter njen sistematičen prikaz
Uroš Šušterič je kolaboracijo med partizani in okupatorjem umestil v širši kontekst revolucionarnega komunističnega delovanja in kolaboracije med nacisti in boljševiki, ki sega že v leta takoj po komunistični revoluciji v Rusiji. Sistematičen prerez kolaboracije med okupatorjem in partizani podaja dr. Peter Urbanc v svoji študiji: le-to štejemo za doslej najcelovitejši sistematičen prikaz kolaboracije med komunističnimi partizani in okupatorjem na Slovenskem, razkriva omenjena knjiga.
Ožigosani za izdajalce, ker se je kakšnemu lokalnemu poveljniku partizanskih tolp zahotelo ropanja …
Mnogi nič krivi in nič dolžni ljudje, ki so bili ob nepravem času na nepravem kraju, so bili pozneje ožigosani za izdajalce samo zato, ker se je kakšnemu lokalnemu poveljniku partizanskih tolp hotelo ropanja, krvi in revolucije (takšne prigode so pozneje v partijskem zgodovinopisju označevali kot partizanske akcije in boj zoper okupatorja in domače izdajalce).
Titova delegacija na tajnih pogovorih z Nemci
Najprej je slovenska partija simpatizirala in sodelovala z Nemci od 6. aprila 1941 do 22. junija 1941. Komunisti so nosili in izobešali nemške zastave ter zahtevali priključitev k Nemčiji v Semiču, Trbovljah, Novem mestu in Beli krajini. Ohranjeni so tudi nemški dokumenti, iz katerih je razvidno, da se je Titova delegacija 11. marca 1943 v Gornjem Vakufu in 17. marca 1943 v Zagrebu sestala na tajnih pogovorih z Nemci, kjer so jim prvi predlagali, da bi se skupaj z Nemci uprli Angležem in jih pri izkrcanju na Jadranski obali odvrnili in potisnili v morje.
Morija kočevskega procesa
Če so partizani pod vodstvom partije na kočevskem procesu zaradi očitane taktične (mednarodno dovoljene) kolaboracije obsodili in umorili na stotine mladih slovenskih ljudi, kolikšna je potem krivda partizanov, ki so ves čas vojne neprestano skrbeli za stike z okupatorji? S tem so izvajali aktivno in prostovoljno kolaboracijo, ki je bila v svetu opredeljena kot nedovoljena kolaboracija z okupatorji.
Specializirani za ponarejanje
Miloslav Samardžić pa se je v svoji monografiji Falsifikati komunističke istorije po uvodnem prikazu metod, ki so jih v komunistični Jugoslaviji uporabljali za ponarejanje zgodovine – v šolskem sistemu, vključno z univerzo, osredotočil na tri velike sklope: ponarejanje fotografij, ponarejanje zgodovinske naracije za široke množice s pomočjo filma in predvsem ponarejanje arhivskih gradiv ter dokumentov.
Dobro načrtovana farsa “sestopa z oblasti”
Avtor verjame, da se s to knjigo tudi na Slovenskem končuje neko obdobje; od danes naprej besede kolaboracija ni več mogoče izreči, ne da bi pomislili na komuniste in komunistične partizane kot prve okupatorjeve sodelavce v okupirani Jugoslaviji, in opozarja, da je Komunistična partija s svojimi partizanskimi enotami tudi v Sloveniji tako kot povsod drugod v Jugoslaviji od samega začetka zavzeto sodelovala z okupatorjem. Komunistična partija je med osamosvajanjem Slovenije in tudi še v novi državi z dobro načrtovano farso “sestopa z oblasti” poskrbela za kontinuieto v upravljanju s politično in gospodarsko močjo, v kadrovanju in razdeljevanju proračunskega denarja – za obrambo “tekovin revolucije”. Bistvo njene logike povzema stavek, ki ga je izrekel Kučan: “Politika, ki ne bo upoštevala osvobodilnega boja kot temelja naše državnosti ali bi na njegovo mesto celo vsiljevala druge vrednote, nikoli ne bo ne slovenska in ne evropska.”
Komunistični plakati s kljukastim križem in rdečo zvezdo potrjevali sodelovanje
Celo glasilo nemške komunistične stranke Die Rote Fahne je ponudilo svoje strani nacionalsocialistom, s katerimi so komunisti v prvem obdobju prirejali tudi skupna zborovanja. Včasih so komunistični plakati nosili celo oba grba: kljukasti križ kot simbol nacizma in rdečo zvezdo. To sodelovanje samo po sebi ni bilo nič nenavadnega, saj so prav Marxovi spisi predstavljali temelj tako eni kot tudi drugi ideologiji. Marx in Engels sta bila predhodnika modernega političnega genocida.
“Lenin največji človek – takoj za Hitlerjem”
Še Goebbels je trdil, da “je bil Lenin največji človek, takoj za Hitlerjem, in da je razlika med komunizmom in tem, kar verjame Hitler, zelo majhna”. Sodelovanje med nacisti in komunisti je zajemalo številna do takrat nepredstavljiva področja. Gestapo se je šolal pri NKVD, delegacije nemškega Gestapa in SS so se v Rusijo prihajale učit, kako postaviti koncentracijsko taborišče.
Komunisti so jo izdali Nemcem
Znan je primer Angele Vode, predvojne komunistke, ki je javno grajala pakt Ribentropp-Molotov in bila zato leta 1939 izključena iz KP Slovenije. Komunisti so jo izdali Nemcem, ki so jo potem poslali v koncentracijsko taborišče v Ravensbruck.
Marjanca Scheicher