Medtem ko predsednica SD Tanja Fajon na soočenju govori o zagotavljanju delovnih mest ljudem, je trenutna vlada za to dejansko poskrbela, saj se v Sloveniji trend padanja števila registriranih brezposelnih nadaljuje, poroča STA. Brezposelnost se je na mesečni ravni ponovno zmanjšala v vseh območnih službah. Z največjim upadom se lahko pohvali Murska Sobota, ki ji sledijo Ptuj, Kranj, Maribor, Velenje, Celje, Ljubljana, Koper, Nova Gorica, Novo mesto, Trbovlje in Sevnica. Na letni ravni so največji upad brezposelnosti beležili v območni službi Kranj, Nova Gorica in Koper, najmanjšega pa v Novem mestu, Sevnici in Velenju, poroča STA.
Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec marca registriranih 60.534 brezposelnih, kar je 6,6 odstotka manj kot februarja in 26,7 odstotka manj kot pred letom dni. Po navedbah zavoda je brezposelnost primerljiva z vrhom konjunkture v letu 2008. Napovedujejo, da bi v tem letu lahko upadla na 55.000 oseb, kar bi bila neka “naravna brezposelnost”. 59.303 brezposelnih je bilo po podatkih zavoda registriranih konec septembra leta 2008, tokrat ob koncu marca na zavodu beležijo drugo najnižjo vrednost.
Za 3,6 odstotka se je od februarja v mesecu marcu zmanjšalo število prijav brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas, medtem ko se je presežnih delavcev prijavilo 9,2 odstotka več, 31,6 odstotka več je bilo prijav stečajnikov in 17,4 odstotka več iskalcev prve zaposlitve. Število brezposelnih, ki se je v letošnjem marcu prijavilo na zavodu, je bilo tokrat 4320, kar je 7,6 odstotka več kot februarja in 5,4 odstotka manj kot marca lani. 398 jih je bilo iskalcev prve zaposlitve, 50 brezposelnih zaradi stečajev in 737 presežnih delavcev in 2001 brezposeln zaradi izteka zaposlitve za določen čas. V povprečju je bilo v prvih treh mesecih leta na zavodu registriranih 64.384 oseb, kar je 26,3 odstotka manj kot v primerljivem obdobju 2021. Padec števila registriranih brezposelnih v tem letu je po pojasnilih zavoda predvsem posledica znižanja na novo prijavljenih brezposelnih oseb. Teh je bilo v prvih treh mesecih leta 14,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Trend brezposelnosti se nadaljuje tudi v ostalih kategorijah
V medletni primerjavi se je v nekaterih kategorijah število zmanjšalo, najbolj pri stečajnikih, in sicer za 33,3 odstotka, pri presežnih delavcih za 19,3 odstotka, pri iskalcih prve zaposlitve za 16,7 odstotka in pri brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas za 8,9 odstotka. 15,9 odstotka več brezposelnih kot februarja in 27,1 odstotka manj kot marca lani se je zaposlilo oziroma samozaposlilo, in sicer od 8569 brezposelnih kar 5814 oseb.
Izjemna raznolikost področij zaposlitev
Največ se je v tem času zaposlilo tajnikov, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalcev, delavcev za preprosta dela pri nizkih gradnjah, izvajalcev suhomontažne gradnje, štukaterjev, čistilcev, strežnikov in pomočnikov v uradih in hotelih, zidarjev, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo, natakarjev, komercialnih zastopnikov za prodajo in voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil. Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja predelovalne dejavnosti, gradbeništva, zdravstva in socialnega varstva, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti ter gostinstva, so marca zavodu sporočili 17.142 prostih delovnih mest, 24,4 odstotka več kot februarja in 45,7 odstotka več kot marca lani.
Slovenija je boljša od povprečja EU
Generalni direktor zavoda za zaposlovanje Mitja Bobnar je na novinarski konferenci po poročanju STA dejal, da je “povpraševanje delodajalcev rekordno, enak pa je tudi porast vlog na področju zaposlovanja tujcev. Glede na stopnjo anketne brezposelnosti v januarju se je Slovenija s 4,2 odstotka odrezala precej bolje od povprečja EU, ki je bilo pri 6,2 odstotka, boljše rezultate pa je zabeležilo le šest držav v EU,” je spomnil. Napovedi so ugodne, tako bi število registriranih brezposelnih letos lahko upadlo na 55 tisoč, kar bi pomenilo neko “naravno brezposelnost”. Zavod se bo v prihodnje soočal z izzivom dolgotrajne brezposelnosti, saj je v tem trenutku prijavljenih v evidenco le 17 do 18 odstotkov neposredno zaposljivih, ostali pa so starejši, mladi brez izobrazbe in invalidi, s katerimi je treba ravnati drugače.
Tanja Brkić