Državni svet je na današnji izredni seji s 16 glasovi za in 15 proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o RTVS, s katero želi vlada doseči umik politike z zavoda. Podpornike veta moti predvsem hitrost menjave organov vodenja na RTVS, medtem ko nasprotniki očitajo, da se z vetom zgolj branijo veljavni mandati določenih skupin.
Veto je med drugim podprla interesna skupina lokalnih interesov. Kot je na današnji seji državnega svet pojasnil vodja omenjene skupine Milan Ozimič, se strinjajo, da gre za zelo rokohitrski poseg v zelo pomembno institucijo. Težave zavoda so širšega in globljega izvora in po takšni poenostavljeni poti se jih ne da odpraviti, je opozoril.
Štrukelj in Jerkič proti vetu
Po drugi strani pa so nasprotovanje vetu izrazili člani komisije državnega sveta za kulturo, ki so na današnji seji komisije predlog odložilnega veta zavrnili, je pojasnil predsednik komisije Branimir Štrukelj. Večina članov komisije namreč meni, da je bistven element tega zakona omejevanje vpliva političnih strank na delovanje RTVS.
Nasprotovanje vetu so izrazili tudi v interesni skupini delojemalcev, kjer jih obrazložitev predlagateljev veta ni prepričala, je dejala vodja skupine Lidija Jerkič. Navedena argumentacija za veto pa, po prepričanju Jerkičeve, izpade bolj kot obramba veljavnih mandatov določenih skupin.
So pa tudi nasprotniki veta ocenili, da bi bilo zakon kasneje treba dodelati.
Vladno novelo zakona o RTVS je državni zbor s 53 glasovi za in 26 proti sprejel v četrtek.
Ne gre za depolitizacijo, ampak trajno politizacijo
Novela med drugim namesto sedanjega 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani. Med njimi ne bo nobenega imenoval državni zbor. S tem se na videz politika umika iz javnega zavoda, dejansko pa bi po novi ureditvi člane programskega sveta imenovali izključno levici zveste institucije civilne družbe, s čimer bi si zagotovili trajno hegemonijo javnim medijem in povsem preprečili, da bi desnica še kdaj imenovala svoje predstavnike v programski svet. S tem bi od odločanja o tem, kakšen naj bo program RTV Slovenija, odklopili polovico Slovenije, ki se ne strinja z radikalno levo ideologijo, ki jo želijo na javnem zavodu trajno zabetonirati novi oblastniki.
“Zakon želi koalicija spremeniti še pred parlamentarnimi počitnicami, kar pomeni, da si želi zagotoviti politični vpliv na RTV Slovenija še pred jesenskimi lokalnimi in predsedniškimi volitvami,” so ob sprejemu zakona navedli v ZNP in izpostavili, da novela med drugim predvideva “takojšnjo odstavitev direktorja RTV Slovenija, direktorja televizije in direktorja radia, vseh programskih svetnikov in celotnega nadzornega sveta RTV Slovenija.”
Andrej Žitnik
