fbpx

Ekonomist Burger: Bližamo se vrhuncu energetske draginje

Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Anže Burger (Foto: STA)

Dr. Anže Burger je izredni profesor, bil je tudi ekonomski svetovalec v kabinetu finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Njegova področja raziskovanja so mednarodna menjava, tuje neposredne investicije, zunanje izvajanje dejavnosti, podjetništvo in javne finance. Doktoriral je leta 2009 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pogovarjala sva se o aktualnih gospodarskih razmerah v Sloveniji. 

Demokracija: Minilo je 100 dni vlade pod vodstvom Roberta Goloba, za katero se zdi, da se je ukvarjala predvsem sama s seboj in sprejemala politične ukrepe, ki v tem času niso prioriteta. Kakšna je vaša ocena?

Burger: Veliko vladnih ukrepov je bilo smiselnih in potrebnih, zlasti ukrepi za omilitev draginje in pomoč gospodarstvu. Določeni ukrepi pa so bili ekonomsko gledano neustrezni. Eden takšnih je zamrznitev cen energentov, kar je fiskalno drag instrument, ki še poglablja problem nezadostne preskrbe in je s subvencijami ciljno usmerjen le na ranljive skupine. Spremljanje cen košarice dobrin sodi v kategorijo populističnih ukrepov brez kakšnega resnega učinka. Najbolj pa me kot državljana, ki visoko ceni demokracijo in vladavino prava, skrbi neposredno poseganje izbranih nevladnih organizacij v zakonodajni proces. Zakon proti škodljivim ukrepom pretekle vlade je nevaren precedens, dogajanje na javni RTV pa dokazuje, da vladam v preteklosti in danes ni mar za uresničevanje poslanstva javnega zavoda, ampak za indoktrinacijo in politični nadzor nad mediji.

Demokracija: Soočamo se z zlomom energetskih trgov, kar ni samo posledica ruske invazije na Ukrajino. Razlogi so širši …

Burger: Res je, cene so naraščale že v letu 2021 zaradi okrepljene gospodarske rasti po sprostitvi protikovidnih ukrepov, toplega poletja, ki je izpraznil zaloge plina, zapiranju jedrskih elektrarn namesto povečevanja njihovega števila, prehitrem prehodu na nezanesljive obnovljive vire energije. Klimatske spremembe namreč spreminjajo tudi razmere, v katerih delujejo ti zeleni viri, kar smo občutili lansko leto z vročinskimi vali, šibkim vetrom in nizkim vodostajem. Sistem energetske oskrbe bo v prihodnje moral biti zasnovan bolj robustno. Ključna strateška napaka je bila seveda prevelika odvisnost EU od dobave plina iz Rusije, kar je Putinovemu režimu omogočilo izsiljevanje.

Demokracija: Napovedi so, da bo energetska draginja jeseni močno udarila tudi v Sloveniji. Kako hudo, menite, da bo?

Burger: Mislim, da se bližamo vrhuncu energetske draginje, po letošnji zimi bodo stroški nižji. Dejstvo, da je Kremelj popolnoma ustavil dobavo plina, nakazuje, da režimu zmanjkuje vseh drugih ukrepov in je pripravljen žrtvovati še preostanek potencialnih prihodkov od izvoza plina, samo da čim bolj prizadene EU. Stroški za EU bodo seveda na kratek rok visoki, analitiki napovedujejo celo recesijo do -3 odstotke BDP. Vendar smo v EU neprimerno manj odvisni od Rusije kot obratno, v naslednjih letih pa se bo energetski obrat stran od ruskih energentov odvil do take mere, da večjih stroškov za gospodinjstva in gospodarstvo ne bo več.

Demokracija: Nekatere evropske vlade se zavzemajo za vzpostavitev kapice na cene energentov. Je to dovolj ali pa je treba uvesti varovalke, s katerimi bi pri dolgoročnem trgovanju ustavili špekulante?

Burger: Dopuščam možnost, da v trenutnem izrednem stanju obstaja bolj smiselna metodologija za določanje tržnih cen elektrike, plina in drugih energentov. V splošnem pa sem proti energetski kapici iz treh razlogov. Prvič, umetno znižanje cen ohranja preveliko porabo, kar še poglobi problem, saj ohranja pritiske na visoke cene, ne odpravlja pa fundamentalnega ekonomskega problema, to je pomanjkanja plina. Drugič, je fiskalno zelo drag instrument, saj prek zadolževanja ali prihodnjih višjih davkov subvencionira vse ekonomske subjekte v enaki meri ne glede na ekonomsko stanje in tehnične možnosti zamenjave redkega vira energije za alternativni vir. Tretjič, ohranjanje umetno nizkih cen ustvari iluzijo, da ruska agresija nima resnih posledic in ohranja apologetska in relativistična stališča do Putinovega režima.

Demokracija: Sosednje države sprejemajo obsežne svežnje pomoči tako prebivalstvu kot gospodarstvu. Zneski gredo v milijarde evrov. Slovenska vlada je tu še precej nerodna; sicer napoveduje in obljublja pomoč, pa vendar je tudi pravočasnost izrednega pomena. Kako vi to ocenjujete?

Burger: Smiselni ukrepi vlade vključujejo enkratne energetske dodatke socialno ogroženim gospodinjstvom, znižanje stopnje DDV in določenih prispevkov na energente, posebne pomoči podjetjem prek agencije SPIRIT in poroštvene sheme za energetska podjetja. Kot sem že omenil, pa sem zadržan do zamejevanja cene električne energije, zemeljskega plina in goriv. To so potencialno dragi instrumenti, in če se celoten strošek prevali na državo, bomo v naslednjih letih višjih obrestnih mer imeli težave z vzdržnostjo javnega dolga, ki presega 40 milijard evrov oz. 75 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Pogrešam pa shemo obdavčevanja dela ekstra dobičkov bolj učinkovitih proizvajalcev električne energije, s čimer bi lahko financirali transferje ogroženim gospodinjstvom in podjetjem.

Demokracija: Je Slovenija na poti v recesijo in povečano brezposelnost, izgubo kupne moči prebivalstva?

Burger: Rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah se ohlaja. Za Nemčijo v tem in naslednjem četrtletju napovedujejo stagnacijo. Evropska centralna banka (ECB) je pravkar dvignila ključne obrestne mere z napovedjo o še nadaljnjih dvigih. Visoka inflacija v evroobmočju zmanjšuje kupno moč gospodinjstev, podjetja pa ne bodo mogla več dolgo absorbirati višjih stroškov z znižanjem dobičkov, sledila bodo nadaljnja povečevanja cen. Kako intenzivna bodo, bo odvisno od tega, kako globoko se bo gospodarski cikel prevesil navzdol in kako bo zaostrena monetarna politika vplivala na investicije in potrošnjo. Slovenija kljub dobremu trenutnemu ekonomskemu stanju na žalost deli usodo kontinenta.

DemokracijaPrihajajoča kriza bo zagotovo imela tudi finančne posledice. Se lahko ponovi obdobje po letu 2008?

Burger: Na Morgan Stanley so ocenili, da bi se izdatki za elektriko v EU lahko povečali za 800 milijard evrov, kar je celih 6 odstotkov BDP. Elektrika in plin skupaj bi se po njihovih ocenah lahko povečala s preteklih 200 milijard evrov na leto na neverjetnih 1,4 bilijona evrov. Del tega povečanja se bo prelil v tujino prek poslabšanih pogojev menjave (razmerje cen našega izvoza v primerjavi s cenami uvoza), del pa bodo realizirala nekatera energetska podjetja z nižjimi stroški proizvodnje. Znaten del tega dviga stroškov bodo nase prevzeli državni proračuni. Fiskalni svet je za Slovenijo ocenil, da je bil finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu okrog 325 milijonov evrov oz. 1,2 odstotka BDP. Nemčija bo iz javnih virov financirala protidraginjske ukrepe v višini 1,8 odstotka BDP, nova premierka v Veliki Britaniji napoveduje dvoletne ukrepe v višini 4,3 odstotka. Finančne posledice tako obsežnih ukrepov se lahko pokažejo v primeru sicer malo verjetne kombinacije globoke recesije, dolgotrajno visokih cen energentov, visokih obrestnih mer in znatnega povečanja javnega dolga v EU ali kateri od bolj ranljivih in sistemsko pomembnih držav članic. V tem primeru bi lahko prišlo do zaostrovanja razmer na finančnih trgih.

Demokracija: Inflacija je dobila svoj pospešek, cenovni pritiski so veliki, prehajamo v dolgotrajno krizo? Nekateri navajajo, da bomo najverjetneje podoživeli dogajanje iz 80. let preteklega stoletja. Je to mogoče in kaj bo to konkretno pomenilo v praksi?

Burger: Ohladitev ekonomske aktivnosti prihaja zaradi inflacijsko povzročenega znižanja realnih dohodkov in privarčevanih sredstev (inflacija na letni ravni znaša 11 odstotkov, plače pa so nominalno zrasle za manj kot 3 odstotke), zaradi poslabšanja pogojev menjave do držav izvoznic energentov, tveganj v povezavi z vojno v Ukrajini, zviševanja obrestnih mer in padca rasti v večjih svetovnih gospodarstvih (Kitajska bo leto po napovedih rasla le okrog 3,3 odstotka). Za zdaj tržni indikatorji in ankete nakazujejo, da so dolgoročna pričakovanja o inflaciji v evroobmočju usidrana še vedno pri 2 odstotkih, medtem ko so srednjeročna pričakovanja precej višja. Obstaja nevarnost, da bo pred znižanjem prišlo do ukoreninjenih pričakovanj na višji ravni inflacije. Dolgotrajne krize ne pričakujem, je pa res, da EU čaka okrevanje po covidu in zdajšnji energetski krizi, razdolževanje nekaterih držav članic, odklop od ruskih energentov, povojna obnova Ukrajine in prestrukturiranje v zeleno gospodarstvo. Vse to bo zahtevalo ogromne investicije.

Demokracija: Premier Golob je ob predstavitvi dela vlade prvih 100 dni na vprašanje, ali je Slovenija pripravljena na recesijo v Nemčiji, odgovoril pritrdilno. “Mi si sto dni prizadevamo za to, da preprečimo recesijo v Nemčiji.” Ima Slovenija res takšen vpliv?

Burger: Ne, vpliv Slovenije na nemško gospodarstvo je zanemarljiv. Nemčija predstavlja Sloveniji največjo trgovinsko partnerico s kar 19-odstotnim deležem v celotnem izvozu blaga Slovenije. Za Nemčijo pa je Slovenija majhen trg, saj k nam izvozi le 0,4 odstotka celotnega nemškega izvoza. Nominalni BDP Nemčije je skoraj 70-krat večji od slovenskega. To je bila pravzaprav le retorična figura.

Demokracija: Vlada je potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, kjer načrtuje 12,54 milijarde evrov prihodkov (milijardo evrov več kot v veljavnem), zgodnja meja odhodkov pa je 14,60 milijarde evrov ali okoli 600 milijonov evrov. Načrtovani primanjkljaj je nekaj več kot 2 milijardi evrov. Kakšna je vaša ocena tega?

Burger: Primanjkljaj državnega proračuna je do avgusta znašal le 342 milijonov evrov, kar je precej pod načrtovanim. Razlog je visoka gospodarska rast in rast javnofinančnih prihodkov ter zmanjšanje odhodkov. Povišanje zgornje meje odhodkov za 600 milijonov po oceni Fiskalnega sveta ni upravičeno, saj temelji na doslej vedno precenjenih načrtih glede investicijskih izdatkov ob koncu leta. V času ohlajanja in restriktivne denarne politike je smiselno biti bolj konservativen pri proračunskem načrtovanju.

Demokracija: Fiskalni svet je porabo večjih prihodkov za večjo porabo ocenil kot neustrezno in dodal, da bi morali povečane letošnjih proračunskih prihodkov nameniti za zniževanje dolga. Se nam bo to lahko maščevalo?

Burger: Zniževanje dolga v času konjunkture veleva naše fiskalno pravilo in pravila ekonomskega upravljanja EU. Res da letos in naslednje leto še vedno velja derogacija od teh pravil, a to velja le za izdatke, neposredno povezane s krizo. Pri 75 odstotkih BDP je naš dolg precej nad sprejemljivo mejno vrednostjo 60 odstotkov. Voditi je treba dolgoročno vzdržno fiskalno politiko, saj zdajšnjih stroškov ne smemo preložiti na prihodnje generacije in jim s tem krniti ekonomsko svobodo z visokimi davki.

Demokracija: Se lahko zgodi, da bo Slovenija imela v prihodnje velike težave s financiranjem državnega dolga?

Burger: Za Slovenijo je vzdržnost javnega dolga v zdajšnji fazi razvoja odvisna predvsem od naše sposobnosti vzpostaviti ekonomsko okolje za visoko gospodarsko rast. Če bo rast trendno nad 4 odstotke, je odstopanje od fiskalnih pravil manj problematično. V primeru nekega sekularnega zastoja v rasti pa je vsak zdrs v fiskalni politiki lahko precej bolj nevaren.

Demokracija: Vlada je napovedala mini davčno reformo, tudi spremembe na področju dohodninske zakonodaje, kar je bilo do 19. avgusta tudi v javni obravnavi. Kakšno je vaše stališče do napovedanih sprememb?

Burger: S predlogom novele zakona o dohodnini bo obdavčitev dohodkov zopet bolj progresivna. Glede na to, da v Sloveniji nimamo težav z dohodkovno neenakostjo (smo ena najbolj enakih držav na svetu), in glede na dejstvo, da so bolj produktivni zaposleni neprimerno bolj obdavčeni kot v primerljivih državah, ocenjujem te spremembe kot korak v napačno smer. Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem se stopnja dohodnine povečuje na 25 odstotkov, kar kaznuje oddajanje in posledično ponudbo nepremičnin. Bolj smiselno bi bilo zemljiške rente obdavčiti z nepremičninskim davkom, ki bi temeljil na davku na zemljišča.

Burger: Po nekaterih podatkih naj bi bilo v ZDA precej manj težav kot v Evropi, Evropska centralna banka pa naj bi bila v primerjavi z Američani in FED zelo v zaostanku pri obvladovanju inflacije. So podatki točni?

Burger: Glede na rast dolarja od začetka lanskega leta trgi ocenjujejo, da so ZDA še vedno najbolj stabilno in na dolgi rok donosno okolje. Napovedi inflacije na podlagi vrednostnih papirjev v ZDA ocenjujejo, da bo denarna politika v srednjeročnem obdobju že učinkovala in umirila ameriško inflacijo. V nasprotju z ZDA je EU neprimerno bolj izpostavljena vojni v Ukrajini in energetski krizi. Po anketah potrošniškega sentimenta se gospodarska klima v EU poslabšuje in nakazuje prihajajočo recesijo, medtem ko mora ECB zaradi skoraj 4-krat višje inflacije od ciljne vrednosti dvigati ključne obrestne mere. Dvig cene zadolževanja bo še poglobil negativne učinke visokih cen energije na razpoložljiv dohodek potrošnikov.

Biografija

Dr. Anže Burger je izredni profesor in višji znanstveni sodelavec na Katedri za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi v Centru za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pred tem je bil ekonomski svetovalec v kabinetu finančnega ministra Janeza Šušteršiča, mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede in gostujoči raziskovalec na LICOS Centre for Institutions and Economic Performance na Katoliški univerzi v Leuvnu v Belgiji. Njegova področja raziskovanja so mednarodna menjava, tuje neposredne investicije, zunanje izvajanje dejavnosti, podjetništvo in javne finance. Je avtor številnih člankov in poglavij v knjigah ter se redno pojavlja kot komentator tako v domačih kot tujih medijih. Anže Burger je leta 2009 doktoriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Vida Kocjan, Demokracija