Zaradi diskreditacij, brez možnosti pisnih pojasnil v rubrikah Inšpektor in Fokus na 24ur, je bilo Ministrstvo za kulturo prisiljeno k sestavi sporočila za javnost, kjer so pojasnili vsa zavajanja, neresnice in polresnice, izrečene v omenjenih oddajah. Novinarka 24ur tudi ni navedla, da je, kljub epidemiji, samozaposlenih v kulturi 500 več kot leta 2019, sredstva zanje pa so se zvišala za 500 tisoč evrov. 3.258 samozaposlenih v kulturi je prejelo povprečno na osebo za 5.832 evrov socialne podpore, kar naredi trditev, da se Ministrstvo do kulture obnaša na način, ki spominja na zgodnji nacizem, še toliko bolj neresnično in seveda predvsem zavržno.
“Diskurz, da so kulturniki paraziti in prisesanci na državne jasli, je neprimeren in žaljiv. Kultura je za narod izjemnega pomena. Slovenci smo preživeli kot narod, ohranili jezik in identiteto. Kultura se ne meri z vatli proračunskega porabnika, je pa po letu dni epidemije na kolenih. In ključno – ostala je brez ključnega sogovornika – države,” v tem slogu je tekla beseda v rubriki 24ur Inšpektor. Z ministrstva za kulturo pa so že pred dnevi sporočili, da navedbe voditeljice oddaje, češ da naj bi bili povabljeni k sodelovanju, ne držijo. Poleg tega so v izjavi za javnost zapisali, da voditelja oddaj želita skupaj s kulturniki inkorporirati v nit oddaje, češ da je uradno stališče trenutne vlade in Ministrstva za kulturo, da so kulturni ustvarjalci paraziti in da med ministrstvom in kulturnimi deležniki ni nobenega dialoga, kar pa nikakor ne drži. Dosežki, ki jih je ministrstvo doseglo ta mandat, to potrjujejo. Slika slovenske kulture, ki so jo prikazali v oddajah, nima nobene zveze z resničnostjo. Ministrstvo za kulturo je naredilo vse, da bi kultura preživela pandemijo s čim manj posledicami za ustvarjalce na področju kulture.
Ministrstvo je v izjavi za javnost tudi zapisalo, da je minister dr. Vasko Simoniti v času svojega mandata, kljub epidemiji, v manj kot letu dni osebno opravil več kot sto sestankov z različnimi zunanjimi kulturnimi in kulturnopolitičnimi deležniki, kar pomeni, da je prisluhnil njihovim trenutnim vprašanjem in dilemam ter tako dosledno in ažurno odgovarjal na aktualno problematiko stanja slovenske in širše evropske kulture. Dialog z družbenimi deležniki je potekal ves čas. Sodeloval je v vseh usklajevanjih protikoronskih paketov, da bi bilo res čim več samozaposlenih v kulturi, deležnih intervencijskih ukrepov.
Novinarka @24ur_com je pred oddajo #inšpektor spraševala koliko je samozaposlenih v kulturi (2015-2020) in koliko denarja se namenja zanje. Odgovor:
– kljub pandemiji jih je 500 več kot 2019
– sredstva zanje so se 2020 zvišala za €500.000.Tega podatka v oddaji niso navedli. https://t.co/NRgp18Yj0u pic.twitter.com/7BqrtIpmR1
— Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) March 18, 2021
V rubriki Fokus je bil osrednji gost pisatelj in nekdanji politik Tone Partljič, ki je, čeprav so rezultati trdega dela jasni, zatrdil, da o vladi na področju kulture ni mogoče reči prav nič dobrega. Tudi iz tega razloga so na ministrstvu poudarili nekaj dejstev:
- Ministrstvo je uspelo zagotoviti rekordni proračun za kulturo v zgodovini samostojne Slovenije za leto 2021, za četrtino večji od proračuna, ki ga je za leto 2021 načrtovala prejšnja vlada, proračun se je, kljub pandemiji, zvišal za 46 milijonov evrov, na 237 milijonov evrov, kar je rekord v zgodovini samostojne države,
- deležniki s področja kulture so na podlagi prizadevanj Ministrstva za kulturo v letu 2020 dodatno črpali intervencijska sredstva v višini več kot 68,5 milijonov evrov,
- v letu 2020 je bilo izplačanih kar 83 % več kohezijskih sredstev kot v letu 2019,
- v okviru Načrta za okrevanje in odpornost so za kulturo načrtovana dodatna nepovratna evropska sredstva v predvideni višini 87 milijonov evrov,
- vršijo se intenzivna pogajanja za novo kohezijsko finančno perspektivo 2021-2027 za krepitev kulturnega sektorja,
- omogočile so se programske spremembe in podaljšanje rokov za izvedbo v letu 2020 načrtovanih projektov, tudi za končanje operacij iz kohezijskih sredstev,
- za 20,5 milijonov evrov so se povečale investicije v javno kulturno infrastrukturo,
- za 1 milijon evrov so se povečala sredstva, namenjena spomenikom v lasti občin in drugih pravnih in fizičnih oseb,
- za 1 milijon evrov so se povečala sredstva za založništvo,
- za 1 milijon evrov so se povečala sredstva za filmsko dejavnost,
- za 1,9 milijonov evrov so se povečala sredstva s področja ustvarjalnosti, kamor spadajo gledališka, glasbena, vizualna in intermedijska umetnost,
- za 1,4 milijona evrov so se povečala sredstva za samozaposlene, ki vključujejo plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih, delovne štipendije samozaposlenih ter boleznine,
- za 0,5 milijona evrov so se povečala sredstva za nakup knjižničnega gradiva,
- v proračunih 2021 in 2022 je minister uspel uveljaviti izvajanje Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki bo v omenjenih letih kulturnemu sektorju zagotovil še dodatnih 22,25 milijonov evrov.
V okviru tega je treba izpostaviti trditev novinarke Maje Sodja, ki je dejala, “da so zaposleni v javnih zavodih dobivali plače, vlada je tukaj pomagala s protikoronskimi ukrepi, povsem drugače je s samozaposlenimi.” Trditev ne drži, so sporočili z ministrstva. Vlada je obsežno pomagala in še pomaga tudi samozaposlenim. Vsak samozaposleni v kulturi je že od marca naprej lahko deležen temeljnega dohodka v višini 700 evrov, plačani so jim bili tudi socialni prispevki. Ukrep do preklica epidemije še vedno velja. Po doslej zbranih podatkih so samozaposleni v kulturi črpali skoraj 7,9 milijonov evrov mesečnega temeljnega dohodka.
V okviru rekordnega proračuna za leto 2021, se za film namenja kar milijon evrov več
Režiser Matevž Luzar je v oddaji dejal, “da se je s covid lockdownom in nastopom nove vlade, zgodila blokada financiranja slovenskega filma.” Voditeljica oddaje pa je nato zatrdila, da “država ni spoštovala podpisanih pogodb, ljudje, ki so delali na filmskih projektih, večina samozaposlenih, pa ni dobila plačila.” Na ministrstvu so zapisali, da ne drži, da se je blokada zgodila z nastopom nove vlade. Ministrstvo za kulturo je moralo pri izvajanju izplačil upoštevati veljavne predpise za vključevanje projektov v veljavni Načrt razvojnih programov, ki predstavlja tretji del proračuna. Projekt, uvrščen v veljavni NRP, je namreč temeljna enota za izvrševanje proračuna. Predpisi glede uvrščanja projektov v veljavni Načrt razvojnih programov se niso spremenili, vendar se je že v letu 2019 spremenila metodologija uvrščanja projektov. Do spremembe je torej prišlo v času predhodne vlade. Dokler filmi oziroma projekti niso bili uvrščeni v veljavni Načrt razvojnih programov 2020–2023, Ministrstvo za kulturo kot financer ni moglo izvesti postopka izplačila. Z izplačilom sredstev v okviru intervencijskih paketov konec leta 2020 je nova vlada učinkovito rešila birokratske zagate, ki jih je nevede, najbrž zaradi neznanja, ustvarila prejšnja vlada. V okviru rekordnega proračuna za leto 2021, se za film namenja kar milijon evrov več.
Na koncu pa je ministrstvo izpostavilo še uvodne besede iz člankov, ki sta spremljala oddaji: “Majejo se temelji kulture, politična pripadnost postaja merilo za vodenje ustanov. Ni pomembno, si revizor ali zbiratelj, imaš izkušnje in znanje, vizijo in mednarodni ugled, ključna je barva, pa si, čeprav ti stroka prilepi rdeči karton, odslej direktor osrednjih nacionalnih kulturnih institucij. Kompetence, izkušnje in znanje ne štejejo, stroko se presliši.“
Vsi novi direktorji so bili izbrani po istem postopku, kot vsi prejšnji v zgodovini države
“Zgroženi smo nad takšno nesprejemljivo in skrajno žaljivo retoriko, ki žali tako slovenski izobraževalni sistem, stroko, v kateri izbrani kandidati delujejo, kot tudi izbrane posameznike osebno,” so zapisali na Ministrstvu za kulturo in pojasnili, da so bili novi direktorji izbrani po istem postopku, kot vsi prejšnji v zgodovini države. Gre za obtožbe, ki lahko potencialno po krivici uničijo njihovo profesionalno ime in ugledne kariere. Nihče od novih direktorjev ni politično opredeljen. Gre za apolitične strokovnjake z mednarodnim ugledom, ki se jim zdaj krivično pripisuje ne le politična pristranskost, ampak tudi strokovna nekompetentnost. Nikomur od imenovanih “stroka ni prilepila rdečega kartona”. Imenovanje novih direktorjev ali potrditev starih direktorjev v tistih javnih zavodih, kjer je mandat direktorjem potekel, je vedno potekalo transparentno, na osnovi razpisov, prijav kandidatov, razgovorov kandidatov z ustrezno strokovno komisijo, pridobitvijo posvetovalnega stališča javnih svetov in ob izpolnjevanju pogojev, ki jih predpisujejo trenutno veljavni akti v javnih zavodih s področja kulture. Izjavo za javnost lahko v celoti preberete tukaj.
Sara Bertoncelj