Erika Žnidaršič v Tarči za padec zakona o odvzemu nezakonitega premoženja obtožila kar vse poslance, Vinko Gorenak pa razkriva, da je vsega v resnici kriv Milan Brglez!

V četrtkovi Tarči so iskali krivce za delni padec Zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja. Ustavno sodišče ga je razveljavilo v členu, ki govori o retroaktivnosti. Foto: Nova24tv.

Ustavno sodišče je letos julija razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. januarju 1990. Sodišče je namreč odločilo, da ta del omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred njegovo veljavnostjo. Prvi odstavek 57. člena zakona naj bi bil v neskladju z načelom prepovedi povratne veljave predpisov, ker omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti, to je pred 29. novembrom 2011. Za zakon je sicer v parlamentu leta 2011 glasovalo kar 72 poslancev, šlo je za zakon, ki naj bi presegel delitve med levimi in desnimi, v četrtkovi oddaji Tarča pa je voditeljica Erika Žnidaršič krivce za kazen, ki jo bo zdaj z visokimi odškodninami žrtvam tega zakona plačala država, našla prav v poslancih. Gost v studiu je bil tudi nekdanji poslanec Slovenske demokratske stranke Vinko Gorenak, ki je poudaril, da bi za takšen zakon ponovno glasoval, saj nikakor ni bil slab.

Četrtkova oddaja Tarča sicer ni dala jasnega odgovora na vprašanje, kdo je odgovoren za ustavni padec zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, točneje tistega člena, ki govori o tem, da se to ugotavlja za nazaj, vse do nastanka samostojne Slovenije, kar pa je bistvo problema.

Nosilka zakona, ki je nastal leta 2011, je bila sicer poslanka stranke Zares, Cveta Zalokar Oražem. Takratna koalicija se je odločila, da ga po javni predstavitvi mnenj umakne. Sledila je nova verzija, v večjem delu je šlo bolj ali manj za prepis srbske verzije zakona, nosilec zakona pa je bil drugi poslanec stranke Zares, Franco Juri. Takrat je Pahorjeva vlada razpadala, stranki Zares pa so javnomnenjske raziskave kazale na neuvrstitev v naslednjo sestavo državnega zbora. Tudi zato danes v javnosti prevladuje mnenje, da je šlo za populističen zakon, ki ga je bilo nujno potrebno sprejeti, da bi Golobičevi ostali pri koritu.

Voditeljica Tarče Erika Žnidaršič ni želela razumeti, da poslanci niso krivi in da je bil zakon dober. (Foto: YouTube)

SDS predlagala, da zakon velja do leta 1990
“Ko se je zakon znašel na poslanskih klopeh, sem bil s strani SDS zanj zadolžen jaz. Temeljito sem ga prebral, se posvetoval s strokovnimi sodelavci in končno smo se odločili, da zakon podpremo. Vložili pa smo amandma na tisti člen zakona, kjer so predlagatelji predvidevali, da naj bi zakon veljal le za pet let nazaj, torej do leta 2006. Naš predlog pa se je glasil, da naj zakon velja za celotno obdobje od nastanka samostojne Slovenije,” je v Tarči med drugim povedal Vinko Gorenak. Tedaj je amandma, kot tudi sam zakon, po vetu DS podprlo kar 71 poslancev, nasprotovala mu je le Slovenska nacionalna stranka.

“Ko sem tistega leta 2011 kot poslanec pritisnil na gumb za, sem imel seveda v mislih vile, jahte, avione, drage avtomobile posameznikov in še kaj, kar so si nagrabili posamezniki. Ne pa Janševe razpadle domačije,” se spominja Gorenak. Tudi predsednika SDS so namreč organi pregona nato obtoževali, da si je protizakonito pridobil premoženje, kot tudi družini Jožeta Zagožna in Franca Kanglerja. Slednji je dobil vse bitke na sodišču, poteka proces odmrznitve premoženja, država pa bo za odškodnine oškodovancem plačala več denarja, kot ga je s tem zakonom kadarkoli uspela zaseči.

Ustavno sodišče je zakon razveljavilo v členu, ki govori o retroaktivnosti. (Foto: Nova24TV)

Zakon uspešno v uporabi v Srbiji, Italiji, na Irskem …
Takšen zakon je sicer v veljavi tudi drugod po Evropi. V Italiji, v Srbiji in pa na Irskem so že pred leti sprejeli podobne zakone, ki so tudi veljali za nazaj, in posameznikom že v nekaj letih odvzeli na stotine milijonov nezakonito pridobljenega premoženja. V Srbiji kar 900 milijonov evrov premoženja eni sami osebi. V Italiji so mafijskim botrom zasegli tolikšne količine premoženja, da imajo danes težave z njim upravljati.

“No, pri nas pač ni tako. Po sedmih letih veljavnosti zakona je naše sodstvo odvzelo eno samo stanovanje in nekaj dekagramov zlata ali zlatih izdelkov. Se je pa po tem zakonu naše pravosodje ukvarjalo s 35 let starim traktorjem Franca Kanglerja in podrtijo Janeza Janše v Trenti. Čista sramota,” je bil v Tarči brez dlake na jeziku Vinko Gorenak. A če je voditeljica Erika Žnidaršič tako njemu kot kolegu, nekdanjemu poslancu iz vrst Zaresa Bogdanu Biščaku, želela naprtiti krivdo zaradi sprejetja takšnega zakona, odgovornost pravzaprav leži na plečih drugih.

Milan Brglez je edini krivec za to, da zakon ne velja in da bodo stroške odškodnin zdaj krili davkoplačevalci. (Foto: Nova24TV)

Brglez ni sklical nobene seje, na kateri bi zakonodajna služba pripravila mnenje za ustavno sodišče
Namreč, v začetku aprila leta 2018 je ustavno sodišče sprejelo v obravnavo zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora;  presojalo je o tem, ali naj obvelja tudi člen o retroaktivnosti. Običajni postopek je tak, da ustavno sodišče zaprosi za stališče zakonodajalca, torej DZ. Dne 5. aprila 2018 je to tudi storilo in določilo 30-dnevni rok za odgovor. Takratni predsednik DZ Milan Brglez je zahtevo ustavnega sodišča poslal odboru za pravosodje (vodil ga je Jan Škoberne – SD), zakonodajno-pravni službi DZ in Vladi RS. Običajni postopek je tak, da Vlada RS svoje stališče pošlje DZ – in ga v roku tudi je. Vlada je zagovarjala veljavnost zakona za nazaj.

Toda predsednik DZ Milan Brglez je že v aprilu 2018 preklical vse redne seje vseh odborov in komisij DZ, zakonodajno-pravna služba pa do roka, torej 5. maja 2018, ni pripravila mnenja o tem, zakaj naj bi zakon v javnem interesu veljal za nazaj. Posledično predsednik pristojnega parlamentarnega odbora Jan Škoberne ni imel pogojev za sklic seje, zato parlament do roka 5. maj 2018 ni utemeljil, zakaj naj bi zakon v javnem interesu veljal za nazaj. Ustavno sodišče je zato odločilo, da zakon ni primeren.

To je na svojem uradnem Twitter profilu že potrdil tudi eminentni pravnik Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice. “Tako Sovdatova kakor tudi dr. Vinko Gorenak sta kristalno jasno povedala, da v postopku pred ustavnim sodiščem Škobrnetov odbor državnega zbora ni odgovoril na navedbe ustavnega pritožnika. Pa bi lahko … Voditeljica tega ni (!) razumela,” je čivknil BMZ. Slovenska politika se je, očitno, ujela v lasten birokratski žep …

L. S.