Fafangel opozoril na resnost situacije, zdravstveni minister pa: “Ni posebnega poudarka na covidu, ni izrednih razmer”

Datum:

Ni izrednih razmer, ni posebnega poudarka na covidu,” je danes poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan , ki je že pred nedavnim dejal, da zdaj ni kriznih razmer, zato se moramo vrniti v razmere iz leta 2019. S predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so na novinarski konferenci predstavili vlogo ministrstva pri obvladovanju epidemije covida-19. Včeraj je bila ustanovljena nova skupina za koordinacijo posteljnih kapacitet v bolnišnicah. Cilj je zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo tako za covidne kot tudi necovidne bolnike. “Ne delajmo si iluzij, politika bo poskrbela za epidemijo le do meje, ko ne bosta več ogrožena delovanje in logistika zdravstvenega sistema,” pa je v svoji kolumni opozoril imunolog Alojz Ihan.

Skupino po besedah ministra Danijela Bešiča Loredana sestavljajo strokovnjaki, ki se bodo sestajali tedensko ter podali jasna navodila, kako obravnavati covidne bolnike. Loredan je poudaril, da imajo vse pod nadzorom, pripravljeni pa so tudi na najbolj črn scenarij. Vodja skupine za koordinacijo posteljnih kapacitet Matjaž Jereb je povedal, da se je struktura covidnih bolnikov med epidemijo spreminjala, danes pa zdravljenje v bolnišnici običajno rabijo tisti bolniki, ki covid-19 prebolevajo skupaj s kakšno drugo boleznijo. Robert Carotta, ki je pristojen za bolniške postelje, je izpostavil, da bo morala vsaka bolnišnica zagotoviti delež postelj za covidne bolnike, ko bo presegla določen odstotek, pa bodo bolnike premeščali.

Vodja centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel je danes predstavil aktualno epidemiološko sliko. Zaradi številnih podrazličic omikrona v Evropi število okuženih hitro narašča, nekatere države pa so vrh že dosegle, tudi v Avstriji in Nemčiji se trend okužb umirja. V Sloveniji smo včeraj potrdili 1470 novih okužb, vendar kljub trendu naraščajočih potrjenih okužb hospitalizacije temu trendu ne sledijo. Skupina o epidemičnih priporočilih in ukrepih bo odločala na podlagi treh scenarijev razvoja epidemije, stališča bo javno objavljala na spletni strani NIJZ. “Situacija je resna, število okužb je v porastu. Trend bo še šel gor. Enako se dogaja drugod po Evropi in svetu. A razmere niso dramatične. Še vedno vztraja razcep med številom okužb in številom hujših potekov bolezni in smrti. Imamo kapital imunosti, ki so ga ljudje pridobili v minulih dveh in pol težkih letih. Ta kapital so pridobili s cepljenjem, prebolevanjem, hibridno imunostjo,” je že na prejšnji konferenci povedal Fafangel, ki meni, da se bodo epidemije lotili z zaupanjem.

Po scenariju A bodo veljala obstoječa priporočila: cepljenje proti covidu-19, izolacija, zračenje prostorov, delo na domu in uporaba zaščitnih mask za zaščito sebe in drugih. Ta scenarij bo veljal v primeru širjenja omikrona, ki predstavlja manjše tveganje za hud potek bolezni kot prejšnje različice. V primeru scenarija B bi bili predlogi ukrepov nekoliko strožji – saj bi bilo  tveganje za hud potek bolezni večje, torej na ravni prejšnjih različic. Scenarij C pa bi v veljavo stopil v primeru hudega poslabšanja epidemičnih razmer.

Vsaka nova različica omikrona za širitev dobi na razpolago domala vso človeško populacijo. Kot bi šlo za povsem nov virus. To je pojav, ki je epidemiološko nekaj povsem novega, in v tem trenutku ni epidemiologa in še manj infektologa, ki bi si upal trditi, da je tak način življenja z virusom dolgoročno zdravstveno vzdržen,” pa je v kolumni za N1 med drugim zapisal imunolog Alojz Ihan. Pojasnil je, da omikronske podrazličice po okužbi pustijo šibko in kratkotrajno imunost celo proti lastni ponovni okužbi. Po Ihanovih besedah smo deloma k velikemu “uspehu” omikrona prispevali tudi ljudje, ko smo zaradi njegove manjše patogenosti večinoma opustili protivirusne zaščitne ukrepe, s katerimi smo zadrževali različice pred omikronom. Različic omikrona bo še več, saj sicer niti ne more preživeti. “Omikronski način virusne eksistence pomeni nekajkratletno prekuževanje večine ljudi in zato ogromno kroženje virusa. Kako pred njim zaščititi imunsko oslabljene ljudi, teh pa je v današnji družbi zelo veliko? Spomnimo se, da nam to ni uspevalo niti pri koronavirusnih različicah, ki so bile mnogo manj kužne od omikrona. Niti v bolnišnicah, da ne govorim o domovih za ostarele,” je opozoril Ihan ter dodal, da se starejši od 65 let omikronu slabo upirajo – njim bo treba jasno predstaviti, da bo jesenski omikron huda nevarnost za njihovo zdravje, če se ne bodo pravočasno cepili, idealno še v kombinaciji s cepivom proti gripi. “Pri čemer bodo imeli pri gripi morda srečo, da se ji bodo izognili, pri omikronu pa se to skoraj ne bo moglo zgoditi,” je še pojasnil.

“Največja preizkušnja pa bo v prihodnje naš odnos do zaščite imunsko oslabljenih bolnikov, ki se proti vseprisotnemu virusu ne morejo zaščititi niti s cepivi. Zlasti v zdravstvenih ustanovah bi morali doseči raven zavesti, zaposlenih in obiskovalcev, da je prav vse zaščitne ukrepe in navodila ustanove nujno dosledno izvajati in mora biti vsakomur to samoumevni avtomatizem. Ljudje, ki v teh ustanovah načrtujejo higienske ukrepe, natančno vedo, po katerih hodnikih hodijo veliki in mali onkološki bolniki ter v katerih čakalnicah so ljudje, ki bodo v kratkem na infuziji svoje redne biološke terapije. Grozljivo je namreč v dvigalu pediatrične klinike videti obiskovalca, ki si po vratarjevi kontroli uporniško potegne masko pod usta in z bedastim zanosom gleda drugega starša, čigar otrok pa žal ni samo na banalni operaciji slepiča, ampak je zaradi transplantacije kostnega mozga praktično brez imunskega sistema. V dobi omikrona zlasti v zdravstvenih ustanovah nujno potrebujemo neko samoumevno obzirnost do soljudi in dosledno spoštovanje higienskih navodil ob zavedanju, da ne vemo vsega in nismo središče sveta. Ker zlasti v zdravstvenih ustanovah omikron ogroža in bo še naprej ogrožal velike skupine krhkih ljudi, ki jih bo treba pred omikronom načrtno in dosledno ščititi, če si bomo hoteli kot družba še pogledati v oči,” je zapisal imunolog.

Število okužb s koronavirusom v Evropi eksponentno narašča. Imamo poletni val okužb. Ukrepi, predvsem nošenje mask na javnih mestih, bi morali biti obvezni. Več kot bo cepljenih, prej bo pandemija izzvenela,” pa je za Siol dejal infektolog Andrej Trampuž, ki meni, da zgodbe o covidu še ni konec. Izpostavil je, da bomo poleg tega očitno morali sami poskrbeti za zaščito in ukrepe, kajti za razliko od prejšnje vlade, ki so ji očitali, da je prestroga, se Golobovim ne zdi potrebno “strašiti ljudi” pred novim valom okužb. Zato tudi takšna strategija v stilu, “če problem ignoriramo, bo izginil”.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...