fbpx

#Fakenews POP TV: Odgovorna urednica Tjaša Slokar Kos izgubila medijsko tožbo, sodišče razsodilo, da je POP TV trosil številne laži

Tjaša Slokar Kos pripravlja novi medijski napad na predsednico Desusa Aleksandro Pivec. (foto: FB)

Leo Oblak, izvršni direktor za področje razvoja računalniških programov in lastnik Infoneta, je podal tožbo zoper Tjašo Slokar Kos kot odgovorno urednico POP TV, ker so bila v oddaji 24ur v prispevku novinarja Tadeja Grešovnika z naslovom Ureditev medijskega zakona/Kateri programi so bili na seznamu? “navedena neresnična dejstva, ki so do tožeče stranke žaljiva in grobo posegajo v čast in dobro ime”. Okrajno sodišče v Ljubljani je tako razsodilo, da mora tožena Tjaša Slokar Kos v oddaji 24ur objaviti popravek prispevka, in sicer v taki obliki in na takem mestu, da ima objava enako vrednost, kot jo ima prispevek. Leo Oblak je tako dokazal, da je POP TV v prispevku objavljal laži.

Sodišče je razsodilo v prid tožitelja Oblaka, ki zahteva, da objavijo popravek, ker so bile v prispevku, ki so ga objavili na POP TV, kot rečeno, neresnične in zavajajoče informacije, namen popravka pa je osveščanje javnosti za teme, “ki so v javnem interesu in so bile objavljene z neresničnimi in zavajajočimi navedbami”, je zapisano v razsodbi sodišča.

POP TV navedel vrsto laži, tudi da je osnutek pripravil v solo akciji, a so pri tem sodelovali celo iz POP TV
Ne drži navedba Tadeja Grešovnika, da naj bi “zasebne interese uveljavljala radijski mogotec, lastnik Infoneta Leo Oblak in prvi mož velenjske televizije VTV Rajko Đorđević, ki sta osnutek spremembe zakona o medijih (ZMed) v solo akciji pripravila in ga posredovala Državnemu zboru RS v imenu celotne Medijske zbornice”. Oblak pravi, da so ves čas priprave predloga novele pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sodelovali predstavniki družbe POP TV, ki je tudi član upravnega odbora GZS. Torej ni šlo za solo akcijo Lea Oblaka in Rajko Đorđevića, kot je bilo napačno navedeno, ampak za skupno akcijo GZS, ki je bila sprejeta na upravnem odboru, kjer je zadevo podprl tudi POP TV. “S tem je novinar namigoval na koruptivno ravnanje, kar je neresnično”, je zapisano v obrazložitvi sodbe.

“Končni predlog zakona, ki ga je GZS, Medijska zbornica poslala v DZ, se je potrdil na zboru članov. Pri slednjem je celo sodeloval tudi predstavnik Pro plusa d.o.o. in POP TV Branko Čakarmiš, ki se je strinjal s sprejetim zakonom, preden je bil posredovan v DZ.” Zato ne drži, da sta z Dorđevićem osnutek pripravila sama.

Laž je, da niso povabili vseh medijskih hiš
Ne drži tudi, da “k snovanju osnutka niso bile povabljene vse medijske hiše, ki oddajajo radiodifuzne programe in so članice združenja neodvisnih radijskih programov”. K snovanju osnutka, tako Oblak, so bile povabljene vse medijske hiše, ki oddajajo radiodifuzne programe in so članice GZS ter članice združenja neodvisnih radijskih programov.

Laž je, da je sodelovanje vprašljivo s stališča korupcije
In še ena navedba, ki je bila v prispevku POP TV lažna, je, da so zapisali, da je “sodelovaje Oblaka in vlade vprašljivo s stališča korupcijskih tveganj”. Oblak pa pravi, da ni šlo za sodelovanje Oblaka in vlade, ampak sodelovanje upravnega odbora GZS, predstavnikov poslanskih skupin koalicije, predstavnika sveta za radiodifuzijo in predstavnika ministrstva za kulturo.

Leo Oblak (Foto: STA)

Že pred sodbo želel popravek, a so ga na POP TV zavrnili
“Leo Oblak je bil z navajanjem neresničnih dejstev prikazan kot koruptivna oseba in ‘radijski mogotec’, ki skuša z izkoriščanjem Medijske zbornice vplivati na spremembo zakonodaje za uveljavljanje svojih interesov.” Zato je še pred tožbo zahteval objavo popravka, a so ga na POP TV zavrnili. Iz sodbe je razvidno, da je pravočasno po prvotnem prispevku želel objavo popravka, a je Tjaša Slokar Kos kot odgovorna urednica to zavrnila, ker “ne more zahtevati popravka (tudi) v zvezi z obvestilom, ki se ne nanaša le na njega, ampak na tretje osebe in pri tem tožena stranka izpostavlja dele besedila in popravka, ki se ne nanašajo le na tožečo stranko, ampak na Rajka Đorđeviča, Vlado RS in medijske hiše”. A Slokar Kosova pozablja, da se vtoževani zahtevek kot popravek nanaša na celotno vsebino spornega članka (popravek v širšem smislu), ni mogoče trgati posameznih besed iz konteksta, popravek pa je namenjen tudi seznanjanju javnosti. “Zakon daje namreč pravico zahtevati objavo popravka na vsako objavljeno obvestilo, s katerim sta prizadeta pravica ali pravni interes posameznika,” je navedeno v sodbi.

Nobenega dvoma ni, da sporni prispevek prikazuje Lea Oblaka v negativni luči in da navaja neresnične in zavajajoče podatke. Nobenega dvoma tudi ni, da lahko izkoristi pravico do popravka v širšem smislu, to pa je ne le golo zanikanje, ampak tudi navajanje in prikaz drugih, nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi Oblak spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje in dejansko spremeni objavljeno besedilo.

A. G.