fbpx

Gen-I zaradi vladne uredbe zvišal cene elektrike

Nekdanji predsednik uprave GEN-I in trenutni predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)

V Sloveniji pod Golobovo vlado plačujemo eno najvišjih cen za električno energijo v EU. Ekonomisti, ki so blizu levi politiki in predvsem vladi Roberta Goloba, kot je denimo Maks Tajnikar (SD), se odgovoru, zakaj je temu tako, izogibajo. Običajno se izgovarjajo na energetsko krizo, ki naj bi bila posledica napada Rusije na Ukrajino, ali na evropsko borzo elektrike. Po njihovem so krivi tudi podjetniki sami, ki se v začetku leta niso odločili, da sprejmejo dolgoročne ponudbe, ki bi jim jamčile nižje cene. Sem in tja tudi priznajo, da je dražja elektrika tudi posledica tako imenovanega zelenega prehoda v brezogljično družbo (ko kot energetskih sredstev ne bomo več uporabljali nafte in jedrske energije). Zdaj so tudi pri Gen-i priznali, da bodo cene električne energije (katere so reklamirali kot najbolj konkurenčne v državi) izenačili z drugimi ponudniki, ki električno energijo že prodajajo v skladu s ceno, določeno z vladno uredbo. Vladna uredba iz letošnjega poletja je namreč dala dobaviteljem električne energije proste roke, da cene elektrike podvojijo.

V Sloveniji imamo svojevrsten paradoks. Proizvajamo relativno poceni električno energijo (v jedrski elektrarni Krško), na borzi pa jo kupujemo med najdražjimi v Evropi. “Ugotavljamo, da je trenutna cena električne energije posledica neustrezne politike gospodarjenja z elektriko. Lastno elektriko smo razprodali po izredno nizki ceni, nismo pa si zagotovili tistega dela, ki ga potrebujemo, zato jo moramo zdaj (pre)drago kupovati. In to ob tem, da več kot 80 odstotkov potrebne energije proizvedemo sami,” so zapisali v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC). Pomanjkanje vizije na tako pomembnem strateškem področju, kot je energetika, je povzročilo drago elektriko. V Evropski uniji so cene za megavatno uro višje le v Franciji in Italiji, približno toliko kot v Sloveniji pa znašajo le na Hrvaškem.

Vladna uredba, ki viša cene električne energije
Se morda spomnite vladne uredbe iz prejšnjega leta, ki so jo večinski mediji predstavili kot “energetsko kapico”, s katero bo vlada zamejila višanje cen elektrike in plina? Spomnimo: eden od ukrepov vlade za blažitev energetske krize je bil regulacija cene električne energije, in sicer na 0.118 evra za kilovatno uro v veliki tarifi, 0,082 v nizki tarifi in 0,098 v enotni tarifi. Vse lepo in prav, a kapica je bila v resnici postavljena veliko višje, kot so bile takratne redne cene elektrine energije. V resnici je bila kapica vladna vzpodbuda dobaviteljem električne energije, da cene še naprej višajo.

Takrat so nas bralci opozorili, da so 1. avgusta pri družbi Gen-i plačevali višjo tarifo 0,064900, manjšo pa 0,035990 evra. Od 1. avgusta pa je Gen-i električno energijo podražil na 0,08690 oziroma na 0,05990 – vlada pa jo je nato “znižala” (beri: zvišala) na 0,118 oziroma 0,098 evra.

Gen-i viša cene elektrike na podlagi vladne uredbe
In ni jih bilo treba preveč prositi. Zdaj je jasno, da bo tudi bivša družba premiera Goloba Gen-i višala cene. Kot so zapisali v odgovoru na novinarsko vprašanje, če res višajo cene električne energije, so priznali, da bodo imeli “ob vztrajanju visokih cen energentov na veleprodajnih trgih gospodinjski odjemalci od 1. 1. 2023 enake cene kot odjemalci konkurenčnih dobaviteljev, pri katerih cene, določene z vladno uredbo, veljajo že od septembra 2022.” Se pravi, Gen-i posredno priznava, da cene viša zaradi vladne uredbe. Predsednik vlade je torej poskrbel za dobičke svojega bivšega delodajalca, kamor se najbrž namerava vrniti, ko bodo strici nekoč določili, da je njegove politične poti konec.

Je zdaj res čas za zeleni prehod?
Vlada je od letošnjega poletja  torej v resnici dovolila skoraj dvakratno povišanje, še vedno pa bo zaračunavala “zelene” dajatve. Ali je v tem trenutku, ko bodo ljudje pozimi zmrzovali, res pravi trenutek za zeleni prehod ali pa bi morali na te utopične nemško-avstrijske sanje pozabiti in čim prej začeti graditi drugi blok jedrske elektrarne in ponovno začeti s frackingom? To je vprašanje vredno vsaj 2000 litrov aviacijskega kerozina, ki ga je predsednica Državnega zbora porabila na izletu na Dunaj.

Andrej Žitnik