Mediana zopet ustvarja javno mnenje. V mesecu, kjer smo doživeli dva kolapsa prostega trga zaradi nepremišljenih izjav premiera (žita, goriva) in ko je postal globalna zvezda zaradi izjav o covidu, kljub temu še vedno kraljuje na lestvicah. Podobna Medianina lestvica je zadnjič trdila, da vlade ne podpirata skoraj dve tretjini, medtem ko so zdaj zopet na 50 odstotkov. Zdi se, da so te ankete plasirane ravno v časih, ko je treba “počistiti” za kakšnim debaklom oblastnikom, da se ljudem pove, kako morajo razmišljati in koga podpreti.
Tudi zadnja Medianina anketa, ki jo je objavil POP TV, še naprej prikazuje padec podpore aktualni vladi ob omembi, da je že prejšnji delež nezadovoljnih z vlado v enem samem mesecu narasel za 70 odstotkov. Pa vendar kljub temu še vedno ministrsko ekipo Roberta Goloba podpira polovica vprašanih. Je to sploh mogoče po vseh njegovih izjavah in nepremišljenih dejanjih, ki so Slovenijo spravile na rob kaosa? Ob tem bi marsikdo podvomil v verodostojnost in resničnost javnomnenjskih anket, katerih namen je očitno javno mnenje ustvariti in ne meriti. Najvišja politična ocena pa gre tokrat kar zdravstvenemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu.
Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je za POP TV nedavno izvedla Mediana, razkrivajo, da Gibanje Svoboda uživa 51,4 odstotka glasov, medtem ko naj bi bila tretjina (33,5 odstotka) do njenih potez kritična. Ostali pa naj bi bili neopredeljeni (15,1 odstotka). Glede na to, da je podpora vladi vidno upadla, je še posebej nenavadno, da več kot polovica vprašanih še vedno “zaupa” Gibanju Svoboda. Predsednik vlade Robert Golob si je namreč v času draginje privoščil pravcati debakel z gorivi in žiti. Vse skupaj pa je kasneje okronal še z modrovanjem o “naravnih” zdravilih zoper covid.
Gibanje Svoboda, ki bi jo v primeru volitev danes podprlo kar 27,8 odstotka, še naprej krepko vodi, sledi pa ji SDS, ki jo podpira 18,8 odstotka. Nova Slovenija beleži podoben rezultat (7,5 odstotka) s Socialnimi demokrati, ki imajo 7,1 odstotka podpore, peta pa je Levica s 4,7 odstotki. Politični drobci gredo Piratom (2,5 odstotka), Naši Prihodnosti in Dobri Državi (2,1 odstotka) ter Resnici (2,1 odstotka). Vse ostale manjše neparlamentarne opcije pa beležijo nekaj več kot 4-odstotno podporo (4,3 odstotka).
Sodeč po nedavnih anketah, ki sta jih izvedli Ninamedia in Mediana, je bilo očitno, da ankete Ninemedie vedno pokažejo nižje odstotke podpore, je pa tudi anketa Parsifala že v obdobju od 22. do 24. junija nakazala, da je bila podpora vladi medijsko napihnjena. 54,5 odstotka vprašanih je namreč tedaj zatrdilo, da vlado podpira. Tedaj je politični analitik in odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić pravilno napovedal, da Parsifalova anketa še ni zabeležila nezadovoljstva, ki bo posledica naglih podražitev.
Zdravstvenega ministra imajo trenutno najraje
Najbolj priljubljen med politiki pa je po rezultatih Mediane kar zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ki so mu volivci namenili več glasov kot premierju in predsedniku države. Anže Logar je prav tako visoko na lestvici, kljub vse prej kot “častnemu in damskemu” obnašanju, pa neprimerno visoko tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. V trojčku veljakov NSi, ki še ni našla strankarskega kandidata za predsedniške volitve, največ podpore javnosti uživa poslanec Jernej Vrtovec, pred evropsko poslanko Ljudmilo Novak in prvakom stranke Matejem Toninom.
Mediana in Ninamedia imata svojega paradnega konja v podobi Gibanja Svoboda, Roberta Goloba, vendar zaradi nedavnih blamaž tudi ta ne bo obstal tako visoko, niti na papirju. Tako visoka podpora, ki jo Ninamedia in Mediana namenjata Golobu, je naravnost komična. Pa vendar je očitno na vsake toliko časa potrebno tudi komu drugemu nameniti podporo in očitno je svojih pet minut slave tokrat dobil Danijel Bešič Loredan. Minister za zdravje, ki je še nedavno trdil, da so cepiva neučinkovita, kar je nasprotno z mnenjem NIJZ in kar je najbolj pomembno, empiričnimi dokazi.
Napihovanje priljubljenosti vlade
Napihovanje priljubljenosti vladi sicer na vsakodnevni ravni izvajajo osrednji mediji. Kot je še nedavno povedal politični analitik dr. Matevž Tomšič, je Robert Golob (in z njim vsa vlada) še vedno v nekakšnem kokonu medijske zaščite, tako kot je bila pred volitvami. Največjih vladnih spodrsljajev mediji niso kritično izpostavili, namesto analiz dogajanja nam osrednji mediji servirajo (samo)apologijo oblastnikov. Ker pa so nespretno izvedene podražitve bencina, ki ga je ponekod zmanjkalo za več dni, in neučinkovito ukrepanje zoper energetsko in prehransko draginjo ljudje občutili na lastni koži, povzdigovanje v nebo na papirju nima tolikšnega učinka, kot bi ga imelo sicer.
Ana Horvat