Predsednik Komisije za nadzor varnostnih obveščevalnih služb mag. Branko Grims je sporočil, da je komisija svojo dolžnost v zvezi s pranjem denarja v NLB že opravila in vsa zbrana gradiva, vse podatke posredovala pristojnim organom. Zdaj pričakujejo, da bodo ti zadevo v celoti raziskali in ugotovili, v katerih primerih je bil kršen zakon in kdo je za to odgovoren, da bodo ti ljudje stopili pred sodišče.
“Če je bilo včeraj vprašanje, kakšno moč ima nekdo, da se lahko dogovori za to, da se v eni državi opere milijarda dolarjev, kajti to si zagotovo ne izmisli nek šef neke banke zato, ker je včeraj slabo spal, ampak se to nekje nekdo dogovori, vprašajte se šele, kakšno moč ima tisti, ki je dosegel, da so odpovedali praktično vsi nadzorni mehanizmi, nadzorne institucije in institucije pregona naše države. Kajti prav to se je zgodilo,” je poudaril Grims.
Pred 19. novembrom 2010 je prihajalo le do “ping-ponga”
V KNOVS so po besedah Grimsa ugotovili, da so po tem, ko so odpovedali bančni mehanizmi, institucije začele delovati korektno šele po 19. novembru 2010. Pred tem je prišlo zgolj do “ping-ponga” med posameznimi institucijami in šele 24. oziroma 25. novembra so bila potem dana ustrezna poročila. “Takrat se je vse to dogajalo že praktično dve leti.” Grims je izpostavil, da ko gre za vprašanje policije, je bilo iz vseh zbranih podatkov očitno, da tisti operativci, ki so delali na terenu, enostavno niso imeli vseh podatkov o predmetni zadevi. Po eni strani se da dokazovati, da nekateri iz vrha o tem policiji ustreznih podatkov niso posredovali, po drugi strani se lahko ugotovi, da je policija potem šele od 24. novembra 2010 razpolagala z dvema kompletoma informacij, pa vendarle ni izpeljala nobenega predkazenskega postopka. Tisto, kar je še posebej zanimivo, pa je, da se je vse skupaj končalo z opombo, da ne gre za pranje denarja, na oddelku za proliferacijo in terorizem ter brez kakršnegakoli zaključka in brez obvestila tožilstvu.
Glede Sove so lahko ugotovili, da je ta korektno zbrala informacije in jih potem 24. novembra posredovala naprej. Urad za preprečevanje pranja denarja se je na opozorila iz banke, ki jih je očitno prejemal, odzval prepozno oziroma se na prve sploh ni, in se je odzval šele na obvestilo francoske obveščevalne službe, ki je prišlo 26. marca 2010. “Do takrat se pač stvari resno sploh niso premaknile z mrtve točke,” je poudaril Grims.
Sova je po besedah Grimsa konec leta, to se pravi, še preden so bili računi zaprti, ko se je to še vedno dogajalo, dala korektno informacijo. Poslala jo je na ključne naslove, in sicer takratnemu predsedniku države Danilu Türku, predsedniku vlade Borutu Pahorju, finančnemu ministru Francu Križaniču, notranji ministrici Katarini Kresal, generalnemu direktorju Policije, pa še zunanjemu ministru in svetovalcu predsednika za to področje. “Zgodilo se ni nič. Vendar je treba vedeti, da je bilo to edino celovito opozorilo, ki je bilo sploh komu dano. In sicer, obsegalo je tako številke o tem, za kaj gre, zaradi česar bi morali zazvoniti vsi alarmi. Koliko pa mislite, da je bilo podobnih zgodb z vrednostjo milijarde dolarjev ali pa tri četrt milijarde evrov v Sloveniji v času po osamosvojitvi odkritih? Razen te doslej nobene. Se pravi, ta obseg je bil ključen in zaradi tega obsega bi morali zazvoniti zvonci. Zanimivo je, da so se našli dokumenti, v katerih so manjkale ničle, pa se je pisalo, da gre za 700 tisoč evrov, v resnici pa je šlo za 700 milijonov. In seveda, iz tega je potem izhajala drugačna obravnava in drugačno ravnanje pristojnih.”
Parlament je bil v celoti izpuščen
Grims je izpostavil, da je bilo v tem primeru mogoče videti, da sta bili obveščeni izvršilna veja oblasti, vsi ključni ljudje in reprezentativna oblast, če tako rečemo, predsednika države. Izpuščen v celoti pa je bil parlament, na kar so v KNOVS posebej opozorili. Ta podatek je po njihovi oceni bistven. Namreč, vedno, ko gre za neko informacijo, se najprej po vseh protokolih običajno pošlje trem, in sicer predsedniku države, predsedniku vlade in predsedniku parlamenta. V tem primeru je bil takratni predsednik parlamenta Pavel Gantar izpuščen. “Nobenega pojasnila v vsej preiskavi do zdaj nismo uspeli dobiti o tem, zakaj je bilo temu tako,” je dejal Grims.
Glede KNOVS, ki ima sicer načeloma pravico nadziranja, je Grims dejal: “KNOVS je bil obveščen v letnem poročilu. KNOVS pa obravnava samo letna poročila, to je treba vedeti o njegovem načinu dela. Prej, na zaprtem delu seje, sem ta del dobesedno prebral. V tem stavku je v edinem letnem poročilu kadarkoli sploh pisalo nekaj v povezavi med Iranom in proliferacijo in financiranjem. Brez kakršnegakoli drugega podatka, potem pa se je naprej to že mešalo z vsem, od Arabije do Balkana, do ne vem česa vse. Vse skupaj je bil en stavek in, mimogrede, ta besedna zveza med Iranom in pranjem denarja je obsegala manj prostora kot na isti strani istega poročila poročilo o desnem ekstremizmu, ki da je v Sloveniji v porastu in da prevzema neko nadzorstvo na Balkanu in podobno.”
V ospredje so postavili preganjanje desnega ekstremizma
Skratka, za takratno oblast in ljudi, ki so jih dali na čelo Sove, je bilo po besedah Grimsa takrat bolj pomembno preganjanje tako imenovanega desnega ekstremizma kot pa, da bi se resno soočali s problematiko milijarde dolarjev opranega denarja iz države, ki je bila takrat pod embargom zaradi suma proliferacije, to je nabave orožja za množično uničevanje, po domače rečeno projekta jedrske bombe Irana in tudi nakupa snovi, ki bi bile uporabne za izdelavo kemičnega orožja. Grims je poudaril, da je politika vedno stvar vrednot, stvar tega, za kaj gre: torej, ali se gre za varnost ljudi ali za oblast. “Takratni oblasti je bila njihova oblast pomembnejša kot pa varnost ljudi in pravni red.”
Ministrstvo za zunanje zadeve, kljub temu, da obstaja stalna koordinacijska skupina, pristojna za spremljanje islandske države in poslovanje, se sploh ni odzvalo. Takrat izjemno pomembni in vplivni protikorupcijski komisiji, ki jo je vodil zdajšnji pravosodni minister Goran Klemenčič, je znani žvižgač predal nek dokument. Iz tega dokumenta bi pravzaprav morali zazvoniti vsi alarmi in dejstvo je, da je bil dokument takšne narave, da je bilo tudi njim jasno, da gre očitno za utemeljen sum kriminalnega dejanja. Kljub temu pa se tudi na podlagi podpisanega protokola o medsebojnem sodelovanju, ki je mimogrede javen, med protikorupcijsko komisijo in Policijo ni zgodilo nič. Tudi, če bi šlo zgolj za informacijo, bi jo morali odstopiti na ustrezen način. Ker je šlo za očiten sum kriminala, pa bi morali postopati po ustreznem členu zakona. “Nič od tega se ni zgodilo. Predaja je potekala na nek neformalen način med predstavniki, ki po tem protokolu sploh niso bili pravi, in za dokumentom se je kasneje izgubila vsaka sled, pri tem pa še dokument, takšen, kot je bil predan, ni bil v originalni obliki,. Tega so anonimizirali, po njihovi lastni izjavi zato, da se ne bi vedelo, za koga gre. Rezultat je bil, da je to eden od temeljnih razlogov, da se je vse skupaj končalo v slepi ulici.”
Ameriške in izraelske službe ni obvestila
Zanimivo je tudi ravnanje proti partnerskim službam na vseh nivojih. Po eni strani, ko je šlo za Sovo, je Sova obvestila večje število, konkretno 18 partnerskih služb, ni pa tistih dveh, ki bi jih morala najprej – ameriške in izraelske, na katere se to zagotovo najbolj neposredno nanaša: sum nabave iranskega orožja za množično uničevanje, sum proliferacije in terorizma. Še potem, ko jim je naknadno posredovala informacije, so bile te nepopolne, v nekaterih primerih očitno celo neresnične. Videli smo lahko in se seznanili s podatki, da je bilo večkrat rečeno, da tja ni bilo nakazil, kar je, seveda, neresnica. Zakaj se je ravno tem dalo nepopolne podatke in se jih s tem v bistvu zavajalo, je zelo zanimivo vprašanje.
“Ob vsem tem opozarjamo, da bi bilo treba dosledno in brezpogojno, če kje, v institucijah pregona in v sodelovanju vseh nadzornih institucij in organov pregona v naši državi upoštevati pravni red, ustrezne protokole. Kajti, če bi jih takrat upoštevali, se vse to ne bi moglo nikoli zgoditi. Konkretno, citiram: “Ko gre za ravnanje KPK v nasprotju z veljavnim sporazumom med njimi in Policijo to pomeni kršitev uradno določenega poslovanja uradnih institucij.” Teh primerov je še več,” je dejal Grims.
Cela zgodba se je končala v prvem delu, brez ustreznega konca, je dejal in dodal, da bi bil ustrezni konec en sam, in sicer, da bi organi pregona, skupaj z drugimi institucijami, izvedli celoten postopek, da bi ugotovili, ali je bil, v katerih primerih in s strani koga kršen zakon, in da zato odgovorni končajo pred sodiščem. “Elementov za to je ogromno,” je poudaril Grims. “Na komisiji pri vseh, ki smo jih zaslišali, brez izjeme, je bilo soglasje o eni zadevi, da so bili glede na ravnanje v zadevi Farrokh in pa glede na njegovo poslovanje prek bančnih računov podani vsi elementi pranja denarja. Edino vprašanje, ki so ga potem vedno postavljali, je bilo, ali obstaja začetno kriminalno dejanje. Zdaj pa prepuščam to sodbo vam. Vedelo se je, v tistem trenutku, da denar izvira iz države, ki je pod embargom Združenih narodov zaradi suma proliferacij in terorizma. Da je denar iz banke, ki je na črnem seznamu Komisije Evropske unije – zaradi financiranja terorizma, pranja denarja in proliferacije -, pa se ni nič ukrepalo. Celo, ko se je zaključilo postopek, zaključilo pa se ga je z opombo osebe, ki je potem padla z lestve in umrla, celo potem se je ostalo brez končnega poročila tožilstva.”
Grims: “Nekdo nekje je odločil, da so se stvari odvile na takšen način in številni so pri tem očitno sodelovali”
Grims je izpostavil, da se je očitno nekdo nekje odločil, da so se stvari odvile na takšen način in številni so pri tem očitno sodelovali, bodisi z zavestnim opuščanjem dolžnega ravnanja, bodisi na druge načine. Na Komisiji za nadzor varnostnih obveščevalnih služb so vse podatke posredovali pristojnim organom, da ugotovijo, kdo je kršil zakon. Stvari še niso zastarale, poudarja Grims in posebej opozarja, da so zastaralni roki še vsaj dve leti, pri večini stvari pa še bistveno daljši. “Ne glede na vse pa je bistveno, da smo o tem seznanili javnost. Ko smo javnost o tem seznanili pred tremi meseci, so se stvari čudežno znova premaknile z mrtve točke, kajti ne glede na vse vendarle živimo v demokraciji in ljudje se morajo zavedati svoje moči. Moči, ki jo imajo posamezniki v okviru javnega nadzora, če so korektno informirani in samo to je jamstvo, da družba popolnoma ne iztiri.”
Pristransko informiranje se ne sme več ponoviti
Zgodba s tovrstnim informiranjem, ki je bilo pristransko in je bilo omejeno samo na točno določeni krog, se nikoli več ne sme ponoviti, je opozoril Grims. Zato je potrebna pozornost ljudi, ko gre za to zgodbo. Imamo Facebook, imamo Twitter, imamo druge načine omrežij, prek katerih lahko dosežemo ljudi, da se tovrstne zgodbe preprosto ne smejo več ponoviti. “In samo to, samo moč posameznika, ki jo potem na koncu, na osnovi informacij, ki jih ima, udejanji na volitvah, je tisto, kar jamči, da država ostane demokratična,” izpostavlja Grims. “Naloga vseh nas je, tako tistih, ki smo opravili svoje delo – in za to se kolegom v komisiji zahvaljujem, ker smo ga opravili soglasno – v okviru Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb kot na vseh drugih nivojih, da ljudem podamo pravo in korektno informacijo.”
H. M.