fbpx

Ignoranca okoli sporne izobrazbe Masleše bo le še poglobila nezaupanje v sodstvo

Foto: STA

Ko so se pojavili dvomi glede kvalifikacij vrhovnega sodnika Branka Masleše, se je vrhovno sodišče odzvalo z grožnjo, češ da bo sodnik tožil vse novinarje, ki se spuščajo v to zadevo, poleg tega pa so še prejudicirali, da bo Masleša na sodišču tudi zmagal in izkupiček namenil v dobrodelne namene. Sedaj predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič pravi, da se v prihodnje sploh ne bodo odzivali na sporočila zaradi tovrstne problematike – žal pa mu je tudi, da je na problematiko reagiral odbor DZ za pravosodje. “Ni nobenih pravnih podlag za tako naročilo vrhovnemu sodišču niti njegovemu predsedniku,” je komentiral zahtevo po analizi izpolnjevanja pogojev za nastop sodniškega mandata in dodal, da tudi ne vidijo nobene pristojnosti, ki bi dajala državnemu zboru podlago za takšno zahtevo. Kot kaže nihče v tej državi ne želi prevzeti odgovornosti za sporno izobrazbo Masleše, kar pa problema ne bo rešilo, temveč bo sodstvo še bolj kompromitirano, nezaupanje pa se bo poglobilo.

Konec januarja je potekala nujna seja za pravosodje, na kateri se je izkazalo, da niti zakon o sodniški službi niti zakon o sodnem svetu ne predvidevata položaja, v kakršnem smo se znašli, poleg tega posledično ne predvideva načina njegove rešitve. Govora je bilo o kvalifikacijah vrhovnega sodnika Branka Masleše, predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat pa je izpostavil, da je problematika bolj zapletena, kot je videti na prvi pogled. Po njegovem mnenju bi moral biti v zakonu predviden nek postopek, ki bi sodnemu svetu omogočal pravice za obravnavanje takih primerov – torej tudi preverjanje pristnosti kvalifikacij sodnikov. V zakonski ureditvi takih pooblastil Horvat ni našel, zato se sodni svet v tej zadevi tudi ni mogel izreči. “Gotovo pa bi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič lahko pokazal več odločnosti in Maslešo pozval, naj dokumente nemudoma predloži,” je bil mnenja vrhovni sodnik Jan Zobec. Florjančič se je sedaj končno oglasil – in dejal, da se vrhovno sodišče od Zobčevih izjav izrecno ograjuje.

Florjančič je poudaril, da vrhovno sodišče ni imelo razloga za dodatno preverjanje Masleševe izobrazbe. Dejal je, da ni nobenih pravnih podlag za tako naročilo vrhovnemu sodišču niti njegovemu predsedniku, poleg tega pa tudi ne vidi nobene pristojnosti, ki bi državnemu zboru dajale podlago za takšno zahtevo. “V prihodnje se ne bomo odzivali na sporočila zaradi tovrstne problematike. Sodnik je sam predložil dokazila,” je pojasnil predsednik vrhovnega sodišča in dodal, da se ne morejo vsakodnevno odzivati na verigo sejanja dvomov v avtentičnost izkazane dokumentacije, ki jo je predložil sodnik in s katero tudi oni razpolagajo. Po njegovem mnenju gre za poskuse izkrivljanja interpretacije takrat veljavne sodniške zakonodaje. “Mediji na pamet problematizirajo zadeve in ne pogledajo predpisov, ki so veljali v tistem času,” je dejal, kar pa nikakor ne drži. Vse ugotovitve medijev so namreč nastale na podlagi preverjanja takratnih predpisov.

Foto: STA

Jasno so bile razmejene te pristojnosti med ministrstvom, pristojnim za pravosodje, Sodnim svetom in državnim zborom, ki je opravil najpomembnejši akt – izvolitev konkretnega sodnika v trajno sodniško funkcijo. Zato tudi v primeru sodnika Masleše ne vidimo nobenih utemeljenih razlogov za preverjanje izpolnjevanja pogojev za zasedbo tega konkretnega sodniškega mesta, ker je bila to naloga navedenih organov,” je pojasnil Florjančič, ki se je tako otresel odgovornosti, v nezmotljivost drugih organov pa očitno tudi ni podvomil.

Pavlin: Okoli izobrazbe Masleše so še vedno nejasnosti
Na Florjančičeve besede se je odzval predsednik odbora za pravosodje Blaž Pavlin (NSi), ki meni, da so v slovenski javnosti v primeru vrhovnega sodnika Branka Masleše obstajale javno zelo izpostavljene nejasnosti, ki so povzročale krnitev ugleda sodnika in sodstva v javnosti, kar je ugotovil Sodni svet. “Slednji je poudaril tudi načelo transparentnosti delovanja sodstva ter upravičenost zainteresirane javnosti do vseh pomembnih informacij o dejstvih, ki se nanašajo na opravljanje sodniške funkcije. Sklep odbora za pravosodje zasleduje prav te cilje in je usmerjen k razjasnitvi nejasnosti in povečanju ravni zaupanja javnosti v sodno vejo oblasti,” so njegove besede posredovali z NSi.

Zobec: Masleša nima postulacijske sposobnosti
Po drugi strani pa vrhovni sodnik Zobec meni, da Masleša sploh nima postulacijske sposobnosti, da bi nastopal pred vrhovnim sodiščem. Masleši so kot stranki celo v lastni zadevi vrata na vrhovno sodišče zaprta. “On, ki niti v svojem imenu ne bi mogel vložiti pravnega sredstva na vrhovno sodišče, je hkrati vrhovni sodnik, ki odloča o teh pravnih sredstvih,” je pojasnil Zobec, ki se je skliceval na vsaj dve odločbi, v katerih se je vrhovno sodišče izreklo, da pravosodni izpit, opravljen v BiH oziroma v nekdanji SFRJ, v Sloveniji ne velja. Spomnimo, tudi v slovenski zakonodaji ni člena, ki bi pravosodne izpite iz naše nekdanje skupne države izenačeval s slovenskim PDI. Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je bil na nujni seji za pravosodje sicer prisoten, a zadeve ni komentiral.

Sara Bertoncelj