“S tem problemom bi se moral ukvarjati Sodni svet,” je glede kvalifikacij sodnika Branka Masleše na seji dejal vrhovni in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec in dodal, da razume njihovo zadrego, saj ni določbe ki bi predvidevala ravnanje Sodnega sveta ali drugega organa v primeru, ko se odkrije, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na sodniško funkcijo. A puščati takega sodnika na funkciji in reči to se nas ne tiče, ne najdemo odločbe, je kršitev evropske konvencije, kršitev ustave in tudi listine o temeljnih človekovih pravicah EU. “Sodni svet bi moral začeti postopek za presojo ustavnosti in opozoriti na protiustavno pravno praznino,” je poudaril Zobec, s tem pa precej razburil poslanko Mašo Kociper, ki je dejala, da je pod vprašaj postaviti vse sodbe in zadeve v katerih je Masleša kadarkoli sodil, zanjo katastrofa. Po svojem ogorčenem nastopu je sejo, ki so jo obstruirali tudi nekateri drugi pripadniki opozicije, zapustila.
O določenih zadevah opozicija pač ne želi govoriti. Danes se je izkazalo, da med te zadeve sodi tudi kakršen koli dvom, ki se poraja glede vrhovnega sodnika Branka Masleše. Potekala je namreč nujna seja Odbora za pravosodje, na kateri je bila tudi točka, ki se je nanašala na omenjenega sodnika, kar je med opozicijo poželo precej kritike in odpora, tudi obstrukcijo. Poslanec Dejan Kaloh je predstavil točko, ki je med drugim govorila o učinkovitosti, ugledu in nepristranskosti naših sodišč. Poslanka Maša Kociper je točko seje, ki se je dotaknila tudi Masleše, vzela kot še en napad stranke SDS na sodno vejo oblasti. Dejala je, da se s kolegico Tino Heferle dogovarjata, ali naj kar takoj napovesta obstrukcijo, ali majo kasneje. Po njenih besedah je edini namen te seje vpletanje v delovanje sodne veje oblasti in kršitev načela delitve oblasti ter diskreditacija posameznih sodnikov oziroma še posebej enega sodnika. Zahtevala je, da se dotična točka seje umakne. Ogorčena je bila, da ni bilo dovolj, da je Masleša pokazal svoje dokumente, na poziv Sodnega sveta – ki se je po njenem mnenju zelo hitro odzval. Nedopustno se ji je zdelo, da bi se razpravljalo o izpolnjevanju pogojev vrhovnega sodnika, ki je bil imenovan v DZ in ki ga je Sodni svet predlagal v imenovanje. Z drugimi besedami, po prepričanju Kociprove, se o Masleši ne bi smelo podvomiti, pa četudi se za to pojavijo upravičeni razlogi.
Kociprovi tudi ni bilo všeč, da se je v predhodni razpravi omenjalo predsednika Okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, ki je bil včasih tudi njen šef. V dvorani je bil kot gost vrhovni sodnik Jan Zobec, katerega je pozvala, naj še on pokaže diplomo in pravosodni izpit – spomnimo, Zobec je že večkrat povedal, da svoje kvalifikacije za sodnika lahko kadarkoli pokaže in tudi tokrat je segel v svojo torbo, vendar se je izkazalo, da je to v resnici ne zanima. Heferletova je povedala, da s takimi sogovorniki, ki so prejšnji teden predlagali spremembo kazenskega zakonika, kar bi lahko pripeljalo do zamrznitve EU sredstev za Slovenijo, ne bo razpravljala. Mimogrede, koalicija se je že prejšnji teden odločila, da predloga SNS za skrajšanje rokov preiskave ne bo podprla. Tožilec Drago Šketa je to vedel, pa je včeraj kljub temu v Luksemburgu zavajal in terjal zamrznitev sredstev. Heferletova je pred svojim odhodom še pohvalila, da je minister za pravosodje Marjan Dikaučič končno našel vhod v stavbo Državnega zbora. Na seji je bil navzoč tudi predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat. Glede problematike glede Masleše je povedal, da je bolj zapletena, kot zgleda na prvi pogled. Po njegovem mnenju bi moral biti v zakonu predviden nek postopek, ki bi Sodnemu svetu omogočal pravice za obravnavanje takih primerov – torej tudi preverjanje pristnosti kvalifikacij sodnikov. V zakonski ureditvi takih pooblastil, Horvat ni našel, zato se Sodni svet v tej zadevi tudi ni mogel izreči. Ob tem je še poudari, da je Sodni svet pričakoval – in ne zahteval – od sodnika, da bo pojasnil svoje okoliščine in predložil dokumente. Izpostavil je še, da je Sodni svet iskal podatke, tako o Masleši kot tudi o sodnici Jasminki Jaši Trklja, vendar pa podatkov v arhivih niso našli – kdo ima te podatke, Horvat ne ve. “To ostaja nerazčiščeno,” je poudaril in povedal, da se bo svet s tem ukvarjal tudi na prihodnji seji.
Sodnike legitimira neodvisnost in kvalifikacije, ključna za sodnika je zato izobrazba
Vrhovni sodnik Zobec je ponovno poudaril, da so sodišča temeljni garant vladavine prava in da sodišča lahko delujejo, jim moramo zaupati. Sodnike legitimira neodvisnost in kvalifikacije, ključna za sodnika je zato izobrazba. Iz tega razloga je to prav to nevralgična točka pravice do sojenja pred zakonom ustanovljenim sodiščem. Ta pravica pade, če je en od sodnikov imenovan nezakonito. O tem se je judikatura ESČP že kar nekajkrat izrekla, merila za presojo zakonitosti sodnika, njegovega imenovanja so se zelo zaostrila. Evropsko sodišče je poudarilo, da je nezakonito imenovan sodnik lahko izsiljevan in tako ostaja večji dolžnik tistemu, ki ga je imenoval. Zato je ta element pravice do sodnega varstva tako zelo pomemben. Slovenija se torej sooča s problemom imenovanja sodnikov, ki so opravili pravosodni izpit v nekdanjih državah SFRJ, za sodnika pa so bili imenovani v Sloveniji. In glede tega vprašanja se je Vrhovno sodišče že izreklo – izreklo se je o veljavnosti pravosodnih izpitov opravljenih v drugih Republikah. Zakaj taki izpiti v Sloveniji niso veljavni? Za opravljanje pravosodne funkcije mora kandidat poznati ustroj in delovanje posamezne Republike, številna pravna področja so bila namreč urejena drugače. Sama organizacija pravosodja, je bila v republiški pristojnosti. Zato so, kot pravi tudi Vrhovno sodišče, tudi po določbah predhodnih predpisov – to so Zakon o pravosodnem izpitu, o pripravništvu in strokovnih izpitih iz leta 1972 in 1980 – pravosodni izpiti opravljeni v drugih jugoslovanskih republikah, niso neposredno veljali v Republiki Sloveniji. Tu se torej soočamo s problemom tega hibnega imenovanja nekaterih sodnikov v Sloveniji – pa tudi že v prejšnji ureditvi je bil za izvolitev sodnika potreben pravosodni izpit, ki je bil opravljen v skladu z zakonom o pripravništvu in pravosodnem izpitu iz leta 1980 ali pa že prej z zakonom o pravosodnem izpitu.
Sodni svet bi moral začeti postopek za presojo ustavnosti in opozoriti na protiustavno pravno praznino
“S tem problemom bi se moral ukvarjati Sodni svet,” je dejal Zobec in dodal, da razume njihovo zadrego, saj ni določbe ki bi predvidevala ravnanje Sodnega sveta ali drugega organa v primeru, ko se odkrije, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na sodniško funkcijo. A puščati takega sodnika na funkciji in reči to se nas ne tiče, ne najdemo odločbe, je kršitev evropske konvencije, kršitev ustave in tudi listine o temeljnih človekovih pravicah EU. Morala bi torej obstajati neka določba v slovenski zakonodaji, ki bi urejala take težave. Sodni svet bi se moral obrniti na Ustavno sodišče in povedati, da obstaja v ureditvi pravna praznina, ki ne omogoča rešitve situacije, ko imamo opraviti morebiti z nezakonitim sodnikom. Umikanje pomeni dopuščanje kršitev človekovih pravic v vseh nadaljnjih postopkih, ko bi tak sodnik delil pravico, v vseh teh primerih so sodbe izpodbojne. In tega Sodni svet ne sme dopustiti. “Morali bi začeti postopek za presojo ustavnosti in opozoriti na protiustavno pravno praznino,” je poudaril nekdanji ustavni sodnik, ki je izpostavil tudi pomanjkljivo transparentnost slovenskega sodstva, na pomanjkljivo javnost – tudi seje Sodnega sveta bi morale biti odprte za javnost. Zobec je tudi opozoril, da se v Sodnem svetu dogajajo konflikti interesov, saj v njem sedi odvetnik, ki mu v tem času ne miruje odvetniška služba. Hkrati je kadrovnik in odvetnik in s tem tudi izvaja precejšnji pritisk na sodnike.
Poslanka nekdanjemu sodniku Radonjiću ni naklonjena
Poslanka SD Meira Hot je izpostavila, da se spravlja le na določene sodnike, ki pripadajo določeni politični opciji in da bi se – če že – moralo preveriti vse sodnike in tožilce. Ta seja je po njenem mnenju namenjena zgolj diskreditaciji osebe, ki si tega ni zaslužila in s tem se le še poglablja nezaupanje v sodstvo. Poslanka je napovedala obstrukcijo. Kociprova, ki je tudi že na začetku razmišljala o obstrukciji, je sicer še obsedela na seji. “To kar se tukaj dogaja, je sramota,” je zatrdila. Izpostavila je svoje začudenje, zakaj je bil na sejo vabljen tudi odvetnik Aleksander Pevec, potem pa je ugotovila, da Pevec zagovarja nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je v konfliktu s sodno vejo oblasti, ker je moral od tam oditi. “Vsi smo vedeli, da je to zelo problematična oseba,” je opisala svoje nekdanje delo na sodišču. Po njenih besedah, je imel Radonjić ves čas neke težave in ves čas se ga je izločalo. Kociprovi se zdi odločitev Pogačnika, da Radonjića predlaga disciplinskemu postopku, edino pravilna. Spomnimo, Radonjić je imel dolga leta odlične ocene svojega dela, zato so besede Kociprove več kot očitno izjemno pristranske.
Kociprovi se zdi postavljati pod vprašaj kvalifikacije Masleše katastrofa
“To kar si je upal narediti Maslešin kolega vrhovni sodnik Zobec ravnokar, vreči to jedrsko bombo s katero je pod vprašaj postavil vse sodbe in zadeve v katerih je Masleša kadarkoli sodil, to je zame katastrofa,” je v nadaljevanju Kociprova napadla Zobca in poudarila, da je bil ravno to glavni namen te seje. Najbolj jo je šokirala Zobčeva izjava, da gre morda za nezakonitega sodnika, da bi bile v tem primeru sodbe izpodbojne in da bi bilo treba sprožiti postopek za presojo ustavnosti. Po njenem mnenju bi to za sabo potegnilo čisto preveč postopkov, saj je Masleša seveda sodeloval v velikem številu zadev. “Prvič slišim, da obstaja neka sodna praksa, po kateri pravosodni izpiti opravljeni v državah bivše Jugoslavije, takrat ko smo bili še skupna država, niso veljavni. To prvič slišim,” je priznala in vprašala ali to potem velja tudi za vse tehnične poklice, na primer za inženirje. “To kar se je danes zgodilo, da tako veliko število postopkov date pod vprašanje, jaz upam, da se zavedate kaj delate,” je še enkrat ponovila in še dodala: “In zdaj se mi sprašujemo po štiridesetih letih kariere nekoga, ki je bil vsaj dvakrat imenovan na funkcijo, ali izpolnjuje pogoje. A se vi hecate?” Poslanka je še nekajkrat kritično omenila Radonjića, do katerega očitno goji neke zamere – obenem pa je bila kritična da se “ad personam” spravlja na osebe, ki niso prisotne na seji. Precej značilna poteza za stranko SD, očitno pa ima dvojna merila tudi SAB. Kociprova je sejo nato zapustila.
Sara Bertoncelj