Razkritje o pranju denarja v NLB ima velikanski odmev po svetu, v Sloveniji pa sta med glavnimi igralci prisotna molk in tudi strah, kaj se bo zgodilo, saj po toliko letih, ko so opravili ta veliki posel, niso pričakovali tega razkritja. Državni mediji se pripravljajo, kako ta kriminal opravičevati in minimalizirati ter glavne akterje vnaprej rehabilitirati. Ne pozabimo, v igri je bila skoraj milijarda dolarjev.
Bančni računi dragocen podatek za obveščevalne službe
Tajne službe mnogih držav se zanimajo za lastnike računov, na katere so bili nakazani zneski iz iranske banke Export Development Bank of Iran (EDBI) prek NLB in štirih odprtih računov podjetij iranskega državljana z britanskim potnim listom Iraja Farrukzadeha. Ti računi v veliki meri kažejo na prstne odtise iranske agenture v Evropi in tudi drugod po svetu in ti podatki so na obveščevalnem trgu nadvse dragoceni. Teh nakazil je bilo nekaj več kot 9.400, oseb in podjetij, kamor je bil nakazan denar, pa je sicer nekoliko manj, saj je šlo na posamezne račune tudi po več denarnih nakazil. Podatki o teh poslih so ohranjeni, ker gre pri tem pranju denarja tudi za sume financiranja terorizma, je zanimanje držav po svetu za te podatke zelo veliko. Gre tudi za vprašanje varnosti.
Kaj pa nacionalna varnost, tovariš Cerar?
Slovenska državna banka je s svojo infrastrukturo in dejavnostjo omogočala finančno vzdrževanje mednarodnega terorizma in do današnjega dne predsednik vlade Miro Cerar ni sklical Sveta za nacionalno varnost, na katerem bi zahteval podatke o tem, kaj se je dogajalo v letih 2009 in 2010 ter bi Svet tudi ocenil posledice in vpliv na današnje dogajanje doma in po svetu. Pranje denarja je že v času teh aktivnosti bolj zanimalo tuje obveščevalne službe kot pa naše organe pregona, zelo zgodaj predvsem Italijane in Francoze, pa tudi Interpol, ki so pri naših institucijah poizvedovali o posameznih primerih pranja denarja, ki so ga zaznali, seveda pa niso mogli vedeti o celotnem mednarodnem obsegu tega kriminala, v katerega se je zapletla tudi Slovenija.
Dodatne informacije za obveščevalce v ZDA
Na našem portalu smo že pisali (https://nova24tv.si/slovenija/tudi-v-zda-odkrivajo-oprani-denar-iz-nlb/), da v ameriški Virginiji poteka sodni postopek proti Jamesu Robertu Bakerju, znanemu tudi pod iranskim imenom Majid Karimi, ki so ga zalotili pri tem, da mu je NLB nakazala 133.902 dolarjev. Ameriške obveščevalce pa zanimajo tudi druga nakazila iz NLB in tako je že znano, da je Baker na račun svojega rojstnega iranskega imena Majid Karimi iz NLB prejel še najmanj eno nakazilo, to je bilo v višini več kot 900 tisoč dolarjev. Karimi je bil kot inženir v civilu zaposlen v ameriški vojaški industriji, torej tam, kjer si Iran želi imeti kakšnega dobrega obveščevalca. Skupno več kot milijon dolarjev, nakazanih iz računov podjetij Iraja Farrukzadeha, odprtih pri NLB, na račun Bakerja oziroma Karimija, je seveda dovolj zgovornih, da bodo v ZDA odprli še kakšno dodatno preiskavo.
Že leta 2010 pa so v New Yorku na 30 mesecev zapora zaradi kriminala, povezanega s kršitvijo embarga zoper Iran, neresničnih izjav in denarja neznanega izvora obsodili Mahmuda Rezo Bankija. Na svoj račun je prejel 3,4 milijona dolarjev od posameznikov in podjetij iz različnih držav, to je Savdske Arabije, Kuvajta, Rusije, Švedske, Filipinov, Latvije in tudi iz Slovenije.
Banki, državljan tako ZDA kot Irana, je na sodišču razlagal, da denar izvira iz družinskega podjetništva, zaradi procesnih napak je bil kasneje tudi oproščen. Vendar v ZDA takrat niso vedeli za zgodbo iz NLB in kdo je stal za nakazili, ki jih je Banki prejel na svoj račun. Seveda, denar je bil nakazan iz računa podjetja Iraja Farrukzadeha, na njegov račun pa je prišel – kot je zdaj že kar dobro znano – iz iranske državne banke Export Development Bank of Iran, prek slovenske NLB.
Miro Petek