Janez Janša za Vocal Europe: Varnost je največja skrb Evropejcev! O tem se mora poenotiti tudi EU

Janez Janša (Foto: Vocal Europe)

Predsednik SDS Janez Janša je v intervjuju za Vocal Europe povedal svoje mnenje o skupni evropski vojski, kakršno predlagata na primer Emmanuel Macron in Angela Merkel. Pravi, da bi morali delati na povezovanju obstoječih sistemov oboroženih sil, ki bi tako dobile dvojen pomen. Govoril je tudi o marakeškem sporazumu ter drugih izzivih, s katerimi se sooča Evropa. Po optimističnem scenariju bi se po Janševih besedah v roku 10 do 15 let lahko začeli pogovarjati o ponovnem vstopu Velike Britanije v EU.

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je v pogovoru z Vocal Europe uvodoma izpostavil, da po njegovem mnenju izdatki za obrambo niso zapravljanje denarja. “Varnost nujno potrebujemo vsa živa bitja, namreč, če se ne počutiš varnega, ne moreš imeti normalnega življenja, normalnega napredka, ne moreš se ukvarjati s poslom, ne moreš vzgajati otrok itd. To je zelo pomembno. Žal pa se ljudje tega ne zavedajo, dokler ni prepozno. Iz zgodovine vemo, da so tudi najbogatejše in najbriljantnejše civilizacije propadle zaradi pomanjkanja realističnega pristopa do zunanjih groženj.” Na vprašanje, kaj meni o pozivih politikov, kot sta Angela Merkel in Emmanuel Macron, k vzpostavitvi skupne evropske vojske, pa je odgovoril, da je to gotovo nekaj, kar Evropska unija potrebuje, in poudaril, da je EU po njegovem mnenju velik projekt. Ob tem pa dodal, da se projekta evropske vojske ne bi smeli lotiti iz temeljev, pač pa bi morali kombinirati uporabo že obstoječih oboroženih sil, ki bi jim tako dali dvojen pomen. Povedal je še, da uporaba “soft power” ne zadostuje in da EU ne more več vplivati na potek globalnih izzivov samo s porabo denarja, projekti, z razvojem in rastjo.

Marakeški sporazum po Janševih besedah vsebuje številne kontradiktornosti
Med drugim je povedal, da so dokument marakeškega sporazuma pričeli brati tudi državljani in so se tako lahko seznanili z nekonsistentnostmi in neumnostmi v njem. Povedal je, da je tudi anketa razkrila, da 74 odstotkov Slovencev temu sporazumu nasprotuje in ga je država nameravala sprejeti v nasprotju z ustavo, saj ni bilo niti uradnega prevoda, glede na ustavo pa bi moral biti vsak dokument, ki ga sprejmeta vlada ali parlament, v slovenskem jeziku. Šele po izredni seji parlamenta, ki ga je zahtevala SDS, je vlada izdelala delovni prevod dokumenta. Glede sporazuma je povedal tudi, da deli javnost, države in EU, česar ne potrebujemo, ter da vsebuje številne kontradiktorne cilje. Med drugim je povedal, da je mogoče opaziti, da je v Evropi prišlo do spremembe politične razprave glede migracij. “Na primer na kongresu evropskih socialistov v Madridu ni bilo videti zavzemanja za politiko odprtih vrat za migrante, ti so se namreč osredotočili na pogovore o varnosti, saj ta predstavlja glavno skrb za Evropejce.”

Janez Janša (Foto: Vocal Europe)

Evropa je bila pred desetimi leti drugačna
Ko je Janez Janša predsedoval Evropskemu svetu v prvi polovici 2008, je bila Evropa po njegovih besedah drugačna. “Samo poglejte agendo Sveta Evropske unije pred desetimi leti, nato pa v letih 2009, 2010 in 2011. Ko smo podpisovali Lizbonsko pogodbo, je bilo govora o EU, ki je dovolj močna, da vpliva na globalizacijo, predstavlja naše vrednote, sodeluje na enaki ravni z drugimi svetovnimi silami z namenom, da lastnim državljanom prinese večjo rast in delovna mesta. Perspektiva je bila zelo svetla.” “Ne pomikamo se počasi v isti smeri, trenutno pa se trudimo, da ne bi povsem nazadovali. V teh prizadevanjih nismo povsem uspešni. Nesmiselno je govoriti o Evropi dveh hitrosti,” je prepričan Janša.

“Nujno je, da stabiliziramo situacijo in vsa prizadevanja upremo v delovanje Lizbonske pogodbe, ne pa da pričnemo razmišljati o novih pogodbah in strukturah. Evropejci imajo dovolj z idejami, ki so v nasprotju z realnostjo. Če si pogledate rezultate anket, kjer so Evropejci vprašani, kaj jim predstavlja največjo skrb, je odgovor varnost in je daleč pred vsemi drugimi zadevami.”

“EPP predstavlja družino, ki jo dobro poznam, poznam njene moči, šibkosti in razlike,” pa je povedal o Evropski ljudski stranki (EPP), ki ji pripada tudi SDS, in dodal, da že dolgo spremlja dogajanje v zvezi z EU ter da je za podajo pravih odgovorov potrebno vedeti, kaj EU je. Kratkovidno je razmišljati, da odgovor predstavljajo skupni trg, izgradnja infrastrukture in monetarna unija. Rimski imperij namreč ni propadel, ker ne bi bili sposobni zgraditi cest ali akvaduktov, težava je bila v civilizaciji, vrednotah ter izzivih v zvezi s tem, ki so izvirali, tako od znotraj kot od zunaj. Propadli so, ker jih niso bili zmožni obvladovati.”

EPP je edina politična sila, kjer se resnično nahaja zavedanje o EU. Ne vsi, a glavni odločevalci iz EPP se zavedajo, da smo v EU raznoliki, vendar smo kljub razlikam lahko združeni, saj Evrope ne povezujeta le trgovanje in geografija, pač pa tudi civilizacija. Iz teh temeljev moramo iskati rešitve za izzive, s katerimi se soočamo v EU. Evropske stranke ne bodo ocenjevane le na podlagi preteklega dela, pač pa tudi na podlagi rešitev, ki jih ponujajo. Evropejci se po njegovih besedah teh dobro zavedajo.

Velika Britanija bo preživela tudi brez EU, a v prihodnosti se bo morda ponovno pridružila
Janša je glede brexita povedal, da bo Velika Britanija preživela tudi brez Evropske unije. Čez 100 let bo Velika Britanija še vedno obstajala, ni pa tako prepričan o obstoju EU, saj se slednja sooča z večjimi izzivi. Čas je za stabilizacijo EU, optimistična napoved pa je po Janševih besedah ta, da bo novo sodelovanje med Veliko Britanijo in EU ponovno nastalo, in morda se bomo v roku 10 do 15 let ponovno začeli pogovarjati o ponovnem vstopu Velike Britanije v EU.

J. Ž.