fbpx

Kako učinkovito je cepljenje? Na 102 tisoč cepljenih samo 100 simptomatskih okužb in zgolj ena smrt, kažejo najnovejši podatki

Foto: epa

“Najkasneje jeseni bomo po vsej verjetnosti tudi pri nas lahko spremljali najbolj tragične smrti zaradi covid-19. Smrti, ki bi se jim lahko zelo preprosto izognili: s cepljenjem. Velika večina umrlih sama ne bo cepljena. Nekateri pa bodo umrli, ker se niso cepili drugi,” je opozoril strokovni direktor nevrološke klinike UKC Ljubljana, dr. Simon Podnar, ki je miselnost številnih ljudi, ki se ne cepijo proti koronavirusu, primerjal z miselnostjo kršiteljev prometnih predpisov, ki pričakujejo, da jih tudi tokrat ne bodo ujeli. A dejstvo je, da ti za svoje prekrške pač plačajo sami, zaradi neprecepljenosti pa žal plačujemo tudi drugi.

“S cepljenjem pomembno zmanjšaš verjetnost za infekcijo. S tem pa zmanjšaš verjetnost, da si tudi sam kužen in da širiš okužbo. S tem imajo tvoji kontakti manjšo verjetnost, da se okužijo. S tem torej varuješ ljudi okrog sebe. Bo dovolj jasno,” pojasnjuje dr. Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko, ki se je med drugim ukvarjal tudi z modelinarjem epidemije. Zaplotnik je že pred časom pojasnil, da je epidemija pojav, pri katerem pride do problema z zamikom. Ko število okužb naraste, je ponavadi za neke ukrepe že prepozno.

Na to, da bo zaradi prenizke stopnje precepljenosti jeseni prišlo do povsem nepotrebnih smrti, opozarja tudi preostala stroka. Nekateri menijo, da je hujši potek bolezni ali celo smrt osebna odločitev vsakega posameznika, ki se odloči, da se ne bo cepil. A ni povsem tako – dejstvo je, da  covidne oddelke v bolnišnicah polnijo predvsem necepljeni. In ko bodo ti oddelki enkrat polni, se bodo tudi preostali oddelki spremenili v covid oddelke – kar pa pomeni, da mnogi, ki bodo potrebovali zdravniško pomoč zaradi drugih bolezni, do te ne bodo prišli pravočasno. Treba je opozoriti še na skupino ljudi, ki se iz določenega razloga ne morejo oziroma ne smejo cepiti – nekdo, ki ni cepljen in je okužen, lahko prenese okužbo tudi nanje, pri njih pa je tveganje za težji potek bolezni bistveno večje.

V začetku junija smo v Sloveniji dosegli vrh po številu cepljenih na dan, od takrat pa ta krivulja upada, zdaj smo pri 38 odstotkih ljudi, ki so bili cepljeni z obema odmerkoma, oziroma 43 odstotkov z enim. Ko se je začelo število okužb zmanjševati, se je namreč na žalost začel zmanjševati tudi sam interes za cepljenje. Skupina do 45. leta je tako trenutno sorazmerno slabo precepljena, je opozorila tudi vodja strokovne skupine dr. Mateja Logar. V nekaterih državah je četrti val epidemije že v polnem razmahu in tam je opaziti,  da zbolevajo predvsem tisti, ki niso cepljeni.

V zadnjih dneh v bolnišnice prihajajo osebe, mlajše od 50 let, brez pridruženih bolezni, necepljene. Med trenutno hospitaliziranimi bolniki nimamo nikogar, ki bi bil polno cepljen,” je za Radio Ognjišče povedala Logarjeva in dodala: “Delta različica je bistveno bolj kužna od različice alfa. Zavedamo se, da je potrebno zaustaviti širjenje virusa, za kar mora biti cepljenih 80 odstotkov populacije.” Tudi na vizualnem prikazu, ki ga je delil premier Janez Janša, je lepo razvidno, da je trenutno na 102 tisoč cepljenih le sto simtomatskih obolenj in zgolj ena smrt, medtem ko je bilo med istim številom necepljenih hospitaliziranih krepko čez tisoč ljudi, smrti pa je bilo kar 417.

Logarjeva je še pojasnila, da so splošni neželeni učinki po cepljenju, kot so bolečina, rdečina, oteklina na mestu cepljenja, kratkotrajno slabo počutje, nekoliko bolj pogosti pri mRNK cepivih, v primerjavi z vektorskimi. Pri vektorskih, predvsem pri AstraZeneci, se v redkih primerih pojavlja to, da se nam najprej zniža število naših krvnih ploščic (trombocitov), ker nastanejo skupki krvnih ploščic, ki povzročajo zamašitev krvnih žil, tromboze. Na to je treba biti pozoren, ampak zavedati se moramo, da je ta neželeni učinek sorazmerno redek. Ta pojav se je pojavljal v pogostosti okrog od 4 do 6 na 100.000 cepljenj. Če gledamo celotno populacijo, je to še bistveno redkeje: 1 na 100.000. Za primerjavo lahko tu dodamo, da se krvni strdki ob okužbi s covidom pojavijo v 165.000 primerih na milijon okužb, kar pa je znatno višji odstotek kot pri cepivu.

Sara Bertoncelj