Kdo se boji pluralizacije medijev: RTV Slovenija je trdnjava komunizma

Photo: STA, screenshot

Kot kaže, se je na relaciji med vlado in političnim podzemljem odprla nova fronta, ki je pravzaprav že stara. Gre za vprašanje medijev, pri čemer je zlasti žgoče vprašanje položaja javnega zavoda RTV Slovenija, ki je ena od udarnih pesti tranzicijske levice.

Dejstvo je namreč, da je prav RTV Slovenija ena od trdnjav komunizma, kar kaže tudi obnašanje nekaterih predstavnikov ustanove, ki se vsaj za zdaj še vedno financira prek obveznega RTV-prispevka. Spomnimo: nacionalna televizija je spomladi letos organizirala odmevno oddajo Tarča, v kateri je nastopil tudi razvpiti uslužbenec Zavoda RS za blagovne rezerve Ivan Gale, za katerega se je izkazalo, da ni noben “žvižgač”, pač pa je bil očitno pri poslih aktivno udeležen. Gale je postal nekakšno sredstvo za mobilizacijo državljanov proti domnevno skorumpirani vladi. Na Facebooku so tako odprli skupino v podporo Ivanu Galetu, ki jo kot administratorji vodijo kar zaposleni na RTV Slovenija, skupina pa je postala pravcato smetišče, kjer se oglašajo najbolj primitivni predstavniki levice s svojimi željami, da bi bil premier Janez Janša čim prej ustreljen.

Slaba poslovna politika RTVS
Zanimivo je, kako se na RTV Slovenija odzivajo na predlagane novosti, po katerih naj bi majhen del sredstev iz RTV-prispevka usmerili drugam. Takoj se je namreč začelo jadikovanje generalnega direktorja RTVS Igorja Kadunca, češ da to pomeni konec RTVS, kot smo jo poznali, saj zdaj lahko kar zaprejo regionalna centra v Mariboru in Kopru. In za to naj bi bila kriva seveda Janševa vlada, ki naj bi skušala spraviti RTVS pod svoj politični vpliv.

No, takšne očitke smo poslušali že leta 2005 ob spremembah zakona o RTV, ko je bil celo referendum o tem vprašanju. Kot je znano, je bil zakon na referendumu potrjen, a večjih sprememb niti ni prinesel, še največ morda pri delegiranju v programski svet RTVS, ki je bil pred tem nekakšen samoupravni organ, kamor so lahko svoje člane delegirale samo točno določene organizacije (spomnimo: do takrat je svet RTVS vodil nekdanji prvak SD, pokojni Janez Kocijančič).

Generalni direktor RTVS Igor Kadunc (foto: STA)

A vsakokrat, ko predstavniki levičarske inteligence začnejo trobentati o obrambi “neodvisne” RTVS, jih je treba spomniti, da dejansko branijo odvisnost RTVS od starih centrov moči. To kaže ne samo politična angažiranost tamkajšnjih politkomisarjev (denimo soavtorja razvpite peticije “Kluba 571” Mateja Šurca, ki se je znova verbalno spravil nad člane SDS in ni prizanesel niti predsedniku republike Borutu Pahorju!), pač pa tudi poslovna politika zavoda, ki je postal pravcata črna luknja za davkoplačevalski denar.

V letu 2019 je tako omenjeni zavod porabil kar 3,2 milijona evrov več, kot je ustvaril dohodkov. Zanimivo je, da se je prav pod Igorjem Kaduncem spet začel povečevati minus v blagajni RTVS. To niti ni čudno, saj velja RTVS za velikanski socialistični mastadont, kjer se je število zaposlenih v zadnjih dveh letih povečalo za več kot sto. To pa ima seveda svojo ceno, če odštejemo negativno selekcijo, saj v službo RTVS praviloma jemljejo ljudi s “pravim” političnim prepričanjem.

Je torej kaj čudnega, da je na proslavi ob dnevu državnosti (režiral jo je Igor Pirkovič, eden redkih normalnih ertevejevcev, ki je bil nato deležen groženj in zaničevanja celo nekaterih sodelavcev) ob pomoči delavcev RTVS na prizorišče prišel razvpiti raper Zlatan Čordić, ki je hotel kar sredi proslave z megafonom nagovoriti predsednika republike Boruta Pahorja?

Streljanje s slepimi naboji
Jasno je torej, da gre pri nasprotovanjih predlogom samo za slepilni manever, ki bi javnost prepričal v nujnost zaščite “neodvisnosti” medijev. Zato skuša nasprotna stran z dezinformacijami prepričevati javnost, da bo vlada z zmanjšanjem financiranja RTVS ukinila celo simfonični orkester, otroški program in založniško dejavnost. Miloš Čirič, poslovnež in analitik, ob tem opozarja na sprevrženo logiko tistih, ki prepričujejo javnost, da bo manj denarja za RTV pomenilo drastično zmanjšanje njene dejavnosti. “Mi imamo samo debato o tem, če se bo nekaj vzelo, bo vse propadlo. Tudi če bi vzeli 10 procentov, RTV Slovenija ne bi propadla. To ni res. Ampak bi morala iti skozi sanacijski program. Jaz trdim že od nekdaj, in tudi v začetku sem povedal, da sanacijo moremo kvalitetno izpeljati, je ne moreš brez denarja. Ta denar je potrebno nekje zagotoviti. RTV nima tega denarja, da lahko to izpelje, in nima kadrov, da bi to znali narediti. Prepričan sem, da nimajo tudi nobene volje, da bi do tega prišlo,” je dejal za Nova24TV. No, ministrstvo za kulturo pa se je glede na besede direktorja Nova24TV Borisa Tomašiča, reforme RTVS lotilo celo premalo odločno. Kot je spomnil, Nova24TV sedaj opravlja nekatere funkcije, ki bi jih morala realno opravljati RTVS kot javni servis, pa jih ne. Te besede je Tomašič izrekel tudi na seji parlamentarnega odbora za kulturo.

Violeta Tomič si je privoščila prvovrstni škandal, ko ni dala besede strokovnjakoma za medije, samostojnemu novinarju Bojanu Požarju in direktorju Nove24TV Borisu Tomašiču. Kasneje je imel Tomašič možnost, da je podal svoje mnenje. (Foto; STA)

Kdo se boji resnice?
Prav omenjena seja pa je burila duhove. Odbor za kulturo vodi Violeta Tomić (Levica), ki je želela preprečiti nastop Tomašiču in Bojanu Požarju, očitno zaradi strahu, da bi javnost o resničnem stanju medijev izvedela preveč. Ob tem Tomićeva ni izbirala besed, ko je menda “disciplinirala” nekatere koalicijske poslance. Takšno nedemokratično ravnanje seveda ne bo moglo preprečiti, da bi resnica prišla na dan. Navsezadnje je celo novinar Planet TV Mirko Mayer javno izrekel nekaj besed o RTVS, sicer na Facebooku, ko je problematiziral odnos RTVS do spremembe lastništva Planet TV, ki naj bi prišel v roke Madžarom za “samo” pet milijonov evrov, pri čemer pa nihče ne upošteva, v kakšnem finančnem in kadrovskem stanju je sedaj Planet TV – medtem ko je milijon dolarjev, ko gre za interese RTVS, očitno vreden več kot milijon evrov za Planet TV.

Za bolj tržno ravnanje RTVS
Skratka, medtem ko javni zavod RTVS stoji na okopih in brani svoje privilegije z namenom, da bi vse ostalo tako, kot je bilo, pa se je z veliko bolj konstruktivnim tonom oglasilo Združenje novinarjev in publicistov. Kot so zapisali v javni izjavi, podpirajo predlagane spremembe, a predlagajo tudi nekatere drugačne rešitve, denimo davčno razbremenitev namesto subvencij. “Podpiramo predlog, da bi se trije odstotki RTV-prispevka namenili STA, pet pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, pri čemer bi RTV izpad dohodka dosegla z odpravo omejitve obsega oglaševanja. Takšna rešitev bi RTV prisilila, da se obnaša bolj tržno, obseg oglaševanja pri tem pa bi bilo treba do določene mere tudi omejiti, da se RTV, ki opravlja tudi nacionalno poslanstvo, ne bi preveč skomercializirala,” je med drugim zapisano v javni izjavi ZNP, ki zavrača predlagano novost zakona o medijih iz časa prejšnje vlade, da bi medijski inšpektorji nadzorovali sovražni govor v medijih, češ da je to stvar sodišč. Stališča ZNP podpirajo tudi v Slovenskem združenju domoljubnih novinarjev, kjer opozarjajo, da bi moral biti denar, ki ga RTV dobi od države, pod drobnogledom javnosti, saj ni znano, v kakšne namene se porablja.

Gašper Blažič