fbpx

Koronavirus še naprej divja, vlada pa grozi zdravnikom

Predsednik vlade Robert Golob in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan (Foto: STA)

Medtem ko se vlada Roberta Goloba ukvarja z reorganizacijo, med katero sodi tudi ustanovitev strateškega sveta za prehrano pri predsedniku vlade, pozablja na skrb za javno zdravje ljudi. Okužbe s covidom-19 namreč še naprej divjajo, sodeč po vladni komunikaciji pa se zdi, kot da bi covid-19 izginil. Toda okužbe naraščajo iz dneva v dan. Še posebej je zaskrbljujoče, da se po številu okužb  uvrščamo v sam vrh evropskih držav.

Iz izkušenj je že znano, da se okužbe s covidom pozimi lažje širijo, saj se na račun nižjih temperatur ljudje zadržujejo v zaprtih prostorih. Tako nedvomno ne čudi statistika, da smo v prejšnjem tednu zabeležili 12.591 covidnih okužb, kar je 567 primerov več kot teden prej. Bitko z okužbo je od prejšnjega ponedeljka do nedelje izgubilo 19 bolnikov, kar je sedem smrtnih primerov več kot v prejšnjem tednu.

Vir: Covidni sledilnik

Povečuje pa se tudi število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Prejšnji teden je zdravljenje zaradi okužbe s covidom potrebovalo v povprečju 90 ljudi, kar je sedem več kot teden pred tem. Na oddelku za intenzivno nego pa 14 bolnikov, kar je dva bolnika več kot teden prej, poroča portal MMC. V nedeljo je po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sedemdnevno povprečje potrjenih primerov okužb s koronavirusom znašalo 1795. To je 80 več kot v nedeljo pred tem. “Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pa je znašalo 1175, kar je 164 več kot v nedeljo pred tem,” so še sporočili v nedeljo in podali oceno, da je v državi 24.715 aktivnih primerov okužbe. To je 3452 primerov več kot teden pred tem.

Smo v samem vrhu
Če si pogledamo statistiko okužb po evropskih državah v zadnjih sedmih dneh, lahko nedvomno vidimo, da se uvrščamo v vrh držav po številu okužb. Najbolj zaskrbljujoča je situacija v Franciji, tej pa sledijo Nemčija, Italija, Rusija, Avstrija in Velika Britanija. Sedmo mesto tako zaseda Slovenija.

Vir: Worldometers.info

Ker se bližajo božični prazniki, ko se v prazničnem vzdušju zbere družina in bližnji prijatelji, bi bilo nedvomno na mestu javnost pozvati, naj se ljudje obnašajo zaščitno. Še posebej v stiku z bolj ogroženimi skupinami. Torej da se v primeru slabega počutja in suma na okužbo testirajo, v primeru bolezni (ne samo covida) pa izolirajo. Med zimo premierjevi “nasveti”, da se človek nastavlja sončnim žarkom in morski vodi, pač ne pridejo v poštev. Razen če lahko kdo seže globoko v denarnico in odpotuje kam v tople kraje. Ker pa njegovi nasveti z mnenjem stroke nimajo kaj veliko skupnega, bi se lahko odgovorno obnašal vsaj sedaj. Enako velja tudi za ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, za katerega se zdi, da se bolj ukvarja z grožnjami in prepiri kot reševanjem dejanskih problemov v zdravstvu, kjer je situacija nevdržna.

Povsem drži, da je zdravstveni sistem osiromašil tudi covid, a vendarle katastrofalne razmere niso od včeraj. Ker so številni v veliki stiski, kje sploh dobiti zdravnika in recept za zdravila, se je v zvezi s tem nedavno prek družabnega omrežja Facebook oglasila nekdanja državna sekretarka in pediatrinja dr. Tina Bregant, ki je opozorila, da je samo stvar časa, da bo nekdo na Ustavnem sodišču uveljavljal pravico do izstopa iz obveznega zavarovanja. “Zakaj? Ker so mu dejansko v takem sistemu kršene pravice do ustrezne obravnave. V Sloveniji nimamo več dostopnega zdravnika. Za skoraj 150 tisoč ljudi. To je ekvivalent množični nesreči!” je bila kritična. Ob tem Bregantova opozarja, da plačujemo za zdravstvo približno 13 odstotkov od bruto plače, kar znaša skoraj 200 evrov mesečno celo pri minimalni plači. “Ta denar ne gre za zdravnika. Ta denar gre prek FURSa (ja, ja – vlada!) na ZZZS. Kaj pa tam z njim naredijo – nekaj evrov plačajo za klinični pregled! Za klinični pregled pri zdravniku daje ZZZS manj kot plačate pri frizerju ali za parkirnino pred UKC Ljubljana!”

Ker je stanje v zdravstvu tokrat res na točki, ko lahko rečemo, da smo blizu zlomu, je nedvomno danes čas, ko še kako potrebujemo operativno in modro vodstvo ministrstva za zdravje, ki bo znalo in zmoglo z vsemi deležniki v zdravstvu in z javnostjo primerno komunicirati in voditi dialog. Vodstvo, ki bo tudi razumelo, da so težave, ki so se v zdravstvu kopičile dolga leta, prinesle povsem upravičeno nezaupanje s strani zaposlenih ter na drugi strani strah in razočaranje pacientov. Glede na to, da se je Golob v prvih stotih dneh hvalil s spoštljivo komunikacijo, se človek vpraša, kako je mogoče, da je skrb za tako problematičen resor zaupal nekomu, ki se je “reševanja težav” lotil z grožnjami, izsiljevanji in ultimati. Ker gre za podpredsednika vlade, je vse skupaj toliko bolj zaskrbljujoče.

Sara Kovač