fbpx

Kadrovsko menjavo na ustavnem sodišču levica napovedala že pred leti – in sodeč po presojah, je bila ta tudi uspešna

Foto: Ustavno sodišče RS (Daniel Novakovič)

V ustavni odločbi so med drugim navedli, da je prepoved neorganiziranih shodov pomenila hud poseg v ustavno pravico do mirnega zbiranja, saj ravno neorganizirani shodi najbolj omogočajo takojšen ter neposreden odziv posameznikov na aktualne dogodke. Sliši se, kot da bi se iz nekoga norčevali – vsem je namreč jasno, da so bili shodi uradno sicer res neorganizirani oziroma neprijavljeni, neuradno pa je bilo vsakič vse do potankosti organizirano. A večino sodnikov ustavnega sodišča oblikuje skupina političnih pravnikov, ki so očitno v službi določene politične opcije in na tak način o zadevah tudi presojajo.

Po referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih leta 2015 je bil marsikdo razočaran z izidom. Videti je bilo, kot da želijo na vsak način najti krivce za svoj poraz na referendumu ter jih, če se le da – ustavne sodnike, namreč –  zamenjati s posamezniki, ki bodo “neodvisno” zagovarjali odločitve, ki so po godu zagovornikom zakonodajnih sprememb v tem primeru torej istospolno usmerjeni manjšini. Ustavne sodnike so namreč krivili za neuspeh, ker so sploh dovolili razpis referenduma. Politični obračun z ustavnimi sodniki oziroma kadrovski cunami je takrat napovedala tudi Jasna Murgel, takratna poslanka stranke SMC ter nekdanja sodnica. “Bomo delali naprej. Eno leto hitro mine. Vmes menjamo sodnike ustavnega sodišča,” je zapisala na Facebooku, svojo izjavo pa je kasneje izbrisala. Podobnega mnenja je bil tudi nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, ki je bil prepričan, da je edina rešitev nova sestava ustavnega sodišča.

Ob nedavni presoji ustavnega sodišča, da so bili vladni odloki o omejitvi gibanja in združevanja zaradi preprečevanja širjenja covida-19 neskladni z ustavo, in sicer v delu, v katerem so prepovedovali shode oziroma jih omejevali na največ deset udeležencev, je  državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič komentiral, da tovrstna odločitev pravzaprav ne more presenetiti, glede na sestavo ustavnega sodišča. “To je bilo napovedano,” je zapisal in nadaljeval, da imamo kot posledico na ustavnem sodišču skupino političnih pravnikov, ki jim je politični boj pomembnejši od stroke. Žal je tako, da ta skupina predstavlja večino in trudijo se, da tako tudi ostane – nazadnje tako za novega ustavnega sodnika niso izbrali dr. Janeza Kranjca, ob čemer je predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec na Twitterju vzkliknil: “Še ena pomembna zmaga!

Na omenjeno presojo ustavnega sodišča se je odzval tudi notranji minister Aleš Hojs, ki je dejal: “Na ustavnem sodišču so poleg vrhunskih pravnikov tudi najboljši epidemiologi, tako da bodo že vedeli, kaj je prav. Pač nismo vsi tako veliki strokovnjaki, kot so na ustavnem sodišču. Spoštujemo pa ustavno sodišče tako kot v vsaki pravni državi.” Pri odločitvi ustavnega sodišča je problematična sicer tudi navedba, da je država dolžna najti druge načine za preprečevanje širjenja okužbe, posebej v sodelovanju z organizatorji protestov. Kar je naravnost smešno, saj so bili protesti vsakokrat neprijavljeni in brez uradnih organizatorjev. Je pa Hojs poudaril, da če so z neustavnim odlokom rešili vsaj eno življenje, so opravili svoje delo.

Sara Bertoncelj