Nova24TV s tožbo nad Vrhovno sodišče RS: Sodišče ne dovoli celotnega snemanja glavnih obravnav in tako omogoča nekaterim medijem, da ustvarjajo napačne vtise v javnosti z nekorektnim poročanjem s kazenskih procesov

Datum:

Nova24TV in odgovorni urednik televizijskega medija Nova24TV Boris Tomašič sta vložila tožbo proti Vrhovnemu sodišču RS, ker ne dovoli snemanja celotnih glavnih obravnav, ki potekajo v kazenski zadevi, v kateri je obtoženi dr. Tadej Strehovec. Dejstvo je, da je primer Strehovec medijsko zelo zanimiv, ker se nanaša na vprašanje svobode medijskega izražanja, javnost pa ima tudi interes spremljati celotno sojenje, saj je eno ključnih področij za normalno delovanje demokratične države. Še posebej bizarna pa je obrazložitev sodišča, zakaj ne dovoli snemanja celotne glavne obravnave – da za ustrezno obveščanje javnosti ni potrebno snemanje celotnega predobravnavnega naroka in naroka za izrek kazenske sankcije ali glavne obravnave?! Ni čudno, da ob takem mišljenju sodne oblasti nekateri mediji hipoma izkoristijo priložnost, da z glavnih obravnav poročajo pristransko in nekorektno, s čimer ustvarjajo napačne vtise v javnosti. Javnost naj se torej po prepričanju Tomašiča sama odloči o poteku sojenja v posameznih zadevah – tako, da lahko celotno glavno obravnavo spremljajo tudi po medijih …

Nova24TV, ki jo zastopa Damjan Damjanovič, in odgovorni urednik televizijskega medija Nova24TV Boris Tomašič sta vložila tožbo proti Vrhovnemu sodišču RS v Ljubljani, in sicer zoper odločbo urada predsednika vrhovnega sodišča. Namreč, tožeči stranki sta prejeli odločbo urada predsednika Vrhovnega sodišča RS, s katero je predsednik Vrhovnega sodišča RS odločil o predlogu Nova24TV in Tomašiča, da se jima v celoti dovoli snemanje glavnih obravnav v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani, kjer potekajo obravnave proti obtoženemu Tadeju Strehovcu. Tožečima strankama je bilo z odločbo dovoljeno zgolj snemanje oziroma fotografiranje začetka predobravnavnega naroka in začetka naroka za izrek kazenske sankcije ali glavne obravnave za 10. oktober 2018. Z isto odločbo je bilo še odločeno, da izdano dovoljenje velja tudi za snemanje začetkov zasedanj vseh nadaljnjih narokov oziroma nadaljevanj glavne obravnave, prav tako pa tudi za ustno razglasitev odločitve v omenjeni zadevi. Nadaljevanje glavne obravnave zoper obtoženega Strehovca je bilo nato razpisano za 16. januar 2019. V tej zvezi je ponovno prošnjo za snemanje celotne glavne obravnave podal tudi Boris Tomašič, kot novinar in v imenu Nova24TV. Tomašič je prošnjo tudi ustrezno utemeljil, rekoč, da je “primer Tadej Strehovec medijsko zelo zanimiv, ker se nanaša na vprašanje svobode medijskega izražanja. Javnost ima interes spremljati celotno sojenje, saj je eno ključnih področij za normalno delovanje demokratične države”. Vendar pa je urad Vrhovnega sodišča RS Tomašiču odgovoril, da je bilo dovoljenje za snemanje v navedeni kazenski zadevi že izdano v obsegu, kot izhaja iz same odločbe, zato Vrhovno sodišče RS tako Nova24TV kot Tomašiču ponovno ni dovolilo snemanja celotnih glavnih obravnav. Za piko na i  pa omenjeno sodišče ne dovoli, da se zoper odločbo vloži redno pravno sredstvo, kot je pritožba.

Tako Nova24TV kot Tomašič v tožbi dokazujeta, da je izpodbijana odločba nezakonita in protipravno posega v pravice in temeljne svoboščine Borisa Tomašiča, predvsem v pravico do svobode izražanja v okviru novinarskega poklica, ki ga Tomašič opravlja. Slednji ima celo dolžnost, da kot odgovorni urednik naredi vse potrebno, da omogoči celovito obveščanje javnosti. Z dovolitvijo snemanja celotnih obravnav bi zato bila zagotovljena pravica tožečih strank do obveščanja in svobode izražanja, prav tako pa tudi pravica javnosti do obveščenosti. Tomašiču tako ni preostalo drugega, kot da je sprožil upravni spor.

Sodišče o argumentih za snemanje celotnih glavnih obravnav, ki jih podajo prosilci v svojih prošnjah, vsebinsko sploh ne presoja?!
Tomašič ima kot odgovorni urednik televizijskega medija Nova24TV nedvomno interes, da se omenjenemu mediju dovoli snemanje celotnih glavnih obravnav. Ne nazadnje, omenjeni ima pravico in dolžnost, da kot odgovorni urednik naredi vse potrebno, da se v zadevi javnega pomena, kar kazenski postopek zoper obtoženega Tadeja Strehovca nedvomno je, dovoli snemanje celotnih glavnih obravnav mediju Nova24TV. Zakon o kazenskem postopku sicer določa, da v sodni dvorani slikovna snemanja niso dovoljena, izjemoma pa sme predsednik vrhovnega sodišča dovoliti tako snemanje na posamezni glavni obravnavi. Sodni red pa določa, da je snemanje oziroma fotografiranje v zadevah, kjer javnost ni izključena, dovoljeno neposredno pred pričetkom javne glavne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve. Prav tako je v istem dokumentu določeno, da snemanje celotne glavne obravnave, kjer javnost ni izključena, izjemoma pisno dovoli predsednik sodišča. Tožena stranka bi torej lahko na podlagi ZKP in SR dovolila slikovno snemanje celotne obravnave, ne samo začetka in konca, česar pa v tem primeru ni storila. Poleg tega v luči zadnjih sprememb sodnega reda ne obstaja sodna praksa glede kriterijev, kdaj se dovolijo snemanja celotnih glavnih obravnav in kdaj ne. Tožena stranka torej popolnoma arbitrarno odloča o dovoljenjih za snemanje glavnih obravnav in brez jasnih kriterijev. Še več, tožena stranka o vseh prošnjah za dovolitev snemanja celotnih glavnih obravnav odloča z izdajo popolnoma identičnih odločb, kar še dodatno potrjuje navedbe tožečih strank, da tožena stranka o argumentih za snemanje celotnih glavnih obravnav, ki jih podajo prosilci v svojih prošnjah, vsebinsko sploh ne presoja. Tako sta tožeči stranki dobili izpodbijani odločbi tudi v primeru Zorana Jankovića, predsednica okrajnega sodišča pa je v primeru, kjer je tožeča stranka dr. Janez Zimmermann, v celoti zavrnila predlog tožečih strank brez kakršnih koli utemeljenih razlogov?!

Dr. Tadej Strehovec (Foto: STA)

Napadena odločba kot posamični, enostranski in oblastni akt posega v pravice tožečih strank, ki so jima v konkretnem primeru zagotovljene v Ustavi RS, Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP), zakonu o kazenskem postopku in s podzakonskim predpisom – sodnim redom. Pa ne le to – svoboda tiska in novinarskega izražanja ter širok dostop novinarjev do informacij, ki jih nato posredujejo širši javnosti, sta izjemnega pomena v demokratični družbi. To izhaja tudi iz odločbe ustavnega sodišča, ki je zapisalo: “Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 39. člena zagotavlja svobodo izražanja, misli, govora in javnega nastopanja, tiska ter drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema ter širi vesti in mnenja. Svoboda izražanja je tudi temeljni konstitutivni element svobodne demokratične družbe. Zato prvi odstavek 39. člena ustave kot poseben vidik varuje svobodo novinarskega izražanja, ki ne zagotavlja le posameznikove (novinarjeve) pravice, temveč se s tiskom in drugimi javnimi mediji uresničuje tudi demokratična pravica javnosti do obveščenosti o zadevah javnega pomena.”

Dr. Strehovec ne nasprotuje temu, da se njegov kazenski postopek v celoti snema
Še posebej bizarna pa je obrazložitev sodišča, zakaj ne dovoli snemanja celotne glavne obravnave – da za ustrezno obveščanje javnosti ni potrebno snemanje celotnega predobravnavnega naroka in naroka za izrek kazenske sankcije ali glavne obravnave?! Takšna obrazložitev je vsebinsko pomanjkljiva in se ne izjasni o razlogih, zakaj za ustrezno obveščanje javnosti ni potrebno snemanje celotnih obravnav, in ne zadosti standardu obrazložene odločbe. Na kratko: iz tega se ne da razbrati popolnoma ničesar o razlogih, na podlagi katerih je sodišče sprejelo takšno odločitev. Dejstvo je, da je kazenska zadeva, v kateri je dr. Tadej Strehovec obtožen kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja oziroma nestrpnosti, brez dvoma v javnem interesu in politične narave, saj vključuje med drugim tudi debato o pravici žensk do splava, to pa širšo javnost zelo intrigira. Konec koncev je omenjeni kazenski proces široko pokrivan tudi s strani drugih medijskih hiš, na primer Dela, Dnevnika, Demokracije. In tudi iz člankov v teh medijih je razvidno, da je dr. Tadej Strehovec v zvezi s sodnim postopkom, ki je v teku, (vsaj) relativna javna osebnost. Dr. Strehovec pa kot javna osebnost ne more pričakovati iste mere varovanja svojih osebnostnih pravic v kazenskem postopku kot nejavne osebnosti – in tega niti ne zahteva. Celo nasprotno – dr. Strehovec ne nasprotuje temu, da se njegov kazenski postopek v celoti snema. Pri tem je nadvse pomembno tudi dejstvo, da veljavni sodni red opredeljuje, da za slikovno snemanje ni več potrebno soglasje sodnikov. S tem se namreč zagotavljata tudi javnost sojenja in transparentnost postopka ter se zagotovi pravica do poštenega sojenja v kazenski zadevi, ki v javnosti sproža hudo polemiko.

Je sploh možno pošteno sojenje brez javnosti glavne obravnave?
Izpodbijana odločba pa je tudi v nasprotju z načelom javnosti glavnih obravnav, ki je tudi z ustavo posebej zajamčena pravica. 24. člen ustave namreč določa: “Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon.” To pa pomeni, da je delo sodišč javno. Načelo javnosti glavnih obravnav tako zagotavlja po eni strani možnost vpogleda javnosti in civilne družbe v delo sodišč – in s tem tudi uresničevanje pravice do obveščenosti, po drugi strani pa omogoča tudi sodiščem, da javno vodijo obravnave v sporih, ki jih rešujejo. Namen načela javnosti glavnih obravnav je zagotoviti, da družba nadzoruje delo sodišč in tako pripomore k uresničevanju pravice do poštenega sojenja, s tem pa se v javnosti uresničuje in utrjuje tudi videz nepristranskega delovanja sodišč. Konec koncev pa bi se s snemanjem celotnih glavnih obravnav onemogočilo pristransko poročanje v določenih medijih, javnost pa bi se sama odločila o poteku sojenja v posameznih zadevah, ne pa da o tem odločajo mediji in ustvarjajo napačne vtise v javnosti z nekorektnim poročanjem z glavnih obravnav. Snemanje celotnih glavnih obravnav bi bilo le v korist ugledu slovenskega sodstva, če bi torej javnosti omogočili kar najširši vpogled v potek sodnih postopkov.

Tomašič in Nova24TV v tožbi strnjujeta, da je izpodbijan sklep nezakonit, zato ga je potrebno razveljaviti in tožečima strankama omogočiti snemanje celotnih obravnav.

M. S.

Sorodno

Zadnji prispevki

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...

[Video] Tajnikar bi se problemov v zdravstvu lotil kot Adrie Airways

Na včerajšnji, stoti dan zdravniške stavke, je svoje mnenje...