fbpx

[Leto dni vlade] Gradnje novih neprofitnih stanovanj, uvedba e-vinjet in intenzivne investicije v reformo kmetijstva

Foto: epa

Leto 2020 je bilo v znamenju prihoda koronavirusa in odstopa Marjana Šarca, ki je sovpadal z izbruhom epidemije. Vlada na čelu z Janezom Janšo je s svojim delom nastopila 13. marca in pravkar mineva prvo leto vlade. Po nastopu so se soočali s številnimi izzivi, ki jih je prinesel koronavirus, denimo zapolnitev praznih skladišč in zagotovitev bolnišničnih kapacitet za bolnike s covid-19. Med najbolj odmevnimi dosežki vlade so predvsem finančne pomoči prebivalcem in podjetjem, izpogajanje rekordnih evropskih sredstev za okrevanje po pandemiji in obvladovanju razmer v zdravstvu. Poleg tega pa so se lotili številnih investicij v infrastrukturo in mobilnost, zagnali projekt e-vinjet, pripravili načrt za intenzivno gradnjo novih neprofitnih stanovanj, pripravili nove smernice v prometu in zagotovili rekordna evropska sredstva za razvoj kmetijstva. 

Mineva eno leto od nastopa vlade, ki se je morala s prvim dnem spopasti z epidemijo koronavirusa. V koalicijski pogodbi si je zadala številne cilje, med njimi pa je večino tudi uresničila. Kot že omenjeno se je vlada prednostno lotila ukrepov, ki so reševali krizo s covid-19, v prihodnje pa vlado čakajo še številni izzivi, kot je to denimo sprejetje demografskega sklada,  legalizacija konoplje v medicinske namene in učinkovito črpanje evropskih sredstev.

Težave s stanovanjsko politiko se je tokrat lotil tudi minister Andrej Vizjak, ki želi v naslednjih desetih letih zagotoviti deset tisoč novih stanovanj. Na ministrstvu za okolje in prostor se zavedajo, da je šibka stanovanjska politika pogosto tista, ki mlade “odžene” iz naše države, manj je samostojnosti mladih in pogojev za družino. S pomočjo novega stanovanjskega zakona želi vlada tudi urejati najnujnejše spremembe in rešitve javnih stanovanj. Temu bodo sledile še ostale zakonske spremembe do konca leta 2021.

V prvi fazi bi tako stanovanjsko politiko reševali z nekoliko višjimi neprofitnimi najemninami, pri čemer bi se subvencija socialno šibkejšim sorazmerno povišala. Pri tem računajo na nova sredstva, k čemer bi pripomoglo tudi dodatno zadolževanje stanovanjskega sklada, sredstva pa bi investirali v gradnjo novih stanovanj. Dodatna neprofitna stanovanja pa si želijo zagotoviti tudi preko praznih profitnih stanovanj, skozi javno najemniško službo, kajti ocenjuejo, da imamo v Sloveniji 25 tisoč praznih stanovanj, ki pa bi lahko bila zapolnjena.

Konec leta prihajajo e-vinjete
S spremembami Zakona o cestninjenju bo konec letošnjega leta uvedeno elektronsko cestninjenje, ki bo prijaznejše in enostavnejše za voznike. Z razliko od starih vinjet, pa bo letna vinjeta veljala leto dni od dneva nakupa.  Denimo če nekdo vinjeto kupi junija, mu v tem trenutku stara velja le do konca januarja. “Po novem sistemu, pa bo tako vinjeta na primer veljala od junija do junija naslednje leto,” je pojasnil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Sistem elektronskih vinjet bo vzpostavilo podjetje Skytoll, vrednost posla pa znaša 15,7 milijona evrov. Vinjeto bo možno kupiti preko aplikacije, spletne strani, na bencinski črpalki ali na drugih prodajnih mestih.

https://twitter.com/vladaRS/status/1369618224917184513?s=20

Vlada je v predlog sedmega protikoronskega zakona vključila tudi izredno pomoč ob rojstvu otroka. Izplačilo v višini 500 evrov je predvideno za vse otroke, rojene še leto dni po koncu epidemije. Ukrep je namenjen tudi spodbujanju rojstev, saj število novorojenih otrok v Sloveniji pada. Dodatek bodo prejeli tudi tisti, ki so bili rojeni v času razglašene epidemije v letu 2020. Solidarnostni dodatek za novorojence prejmejo starši v treh mesecih po rojstvu otroka. Starši otrok, rojenih do konca leta 2020, prejmejo dodatek do 31.3., ostali pa v treh mesecih po rojstvu otroka.

Poleg samega razvoja zunanje politike pod vodstvom ministra Anžeta Logarja, Slovenija z regionalnim povezovanjem krepi naše interese v Evropski uniji, s transatlantskim partnerstvom pa si prizadevajo za mir in varnost. “Z okrepljenim multilateralizmom iščemo odgovore na globalne izzive, kot so zdravje, kibernetski napadi, migracije, podnebne spremembe,” so pojasnili na vladi.

Cilj vlade je bil tudi povezovanje s Slovenci po svetu. Ministrica brez resorja, zadolžena za za Slovence v zamejstvu, Helena Jaklitsch je s Slovenci po svetu izvedla 190 srečanj v živo in prek 80 avdio-video konferenc  z namenom krepitve odnosov in povezovanja Slovenije z zamejskimi kot tudi slovenskimi skupnostmi po svetu. Vzpostavili so tudi sodobno in atraktivno spletno stran Slovenci.si z namenom skupne informacijske točke za rojake po svetu in predstavitve delovanja zdomskih in zamejskih organizacij.

S pomočjo nekdanje ministrice za kmetijstvo, Aleksandre Pivec je Sloveniji uspelo na področju skupne kmetijske politike izpogajati več sredstev, kot je bil predlog Evropske komisije. V okviru skupne kmetijske politike naj bi Slovenija tako v finančnem obdobju 2023-2027 prejela 1,6 milijarde evrov. Z reformo želijo krepiti podeželska območja, izboljšati položaj kmetov v vrednostni verigi, podpreti vzdržne dohodke in odpornost kmetij, privabiti mlade kmete in spodbujati razvoj podjetij na podeželju. Cilj ministra za gospodarstvo, Zdravka Počivalška pa je tudi legalizacija konoplje v medicinske namene, kar bi še dodatno pomagalo pri razvoju manj razvitih območij.

https://twitter.com/vladaRS/status/1369708406790107142?s=20

Za ukrepe kmetijske in ribiške politike v okviru katere bodo vlagatelji lahko oddali zahtevke za sheme neposrednih plačil in ukrepov razvoja podeželja, je za leto 2021 namenjeno skupno 220 milijonov evrov. V lanskem letu je bilo izplačanih 332 milijonov evrov. Uvedene so tudi številne novosti, kot so elektronski vnos vlog, ki poenostavljajo postopke, omogočajo hitrejšo obravnave vlog ter prispevajo k boljši obveščenosti vlagateljev.

S spremembo zakona v cestnem prometu želijo povečati varnost, slediti trendom in opredeliti nova sredstva v prometu. Zakon med drugim prinaša uzakonitev vožnje z e-skiroji, znižanje kazni za nizke prekoračitve hitrosti in možnost zavijanja v desno pri rdeči luči na semaforju – kot je to že v praksi v ZDA.

Sara Rančigaj