[Leto dni vlade] S pomočjo državnih portalov so bili poenostavljeni številni postopki za podjetja in posameznike

Datum:

V enem letu delovanja je vlada nanizala številne dosežke in zmožnost operativnosti, o čemer priča tudi število opravljenih sej in nalog v zadnjem letu, ki ni primerljiva z delom prejšnje vlade. V prejšnjem članku smo omenili že nekaj najodmevnejših dosežkov vlade, v tokratnem članku z njimi nadaljujemo. Manj znani dosežki vlade v letošnjem letu so tako med drugim bile finančne podpore za gradnjo novih manjših naprav za izrabo vetrne energije, z razvojem e-uprave so dosegli administrativno razbremenitev državljanov in podjetij ter jim omogočili urejanje večine postopkov kar preko spleta. Med drugim je bila za večjo varnost in hitrejšo asistenco vzpostavljena avtocestna policija, delavci v zdravstvu so prejeli krizne dodatke, priča smo bili dobro obiskanemu Strateškemu blejskemu forumu in srečni vrnitvi državljanov v domovino, ki so obstali na različnih koncih sveta zaradi pandemije koronavirusa.

Mineva leto dni od nastopa vlade, ki se je morala s prvim dnem spopasti z epidemijo koronavirusa. V koalicijski pogodbi si je zadala številne cilje, med njimi pa je večino tudi uresničila, z izjemo demografskega sklada in legalizacije konoplje v medicinske namene, ki so še v postopku sprejetja. Kot že omenjeno se je vlada prednostno lotila ukrepov, ki so reševali krizo s covid-19, denimo po tem ko je Marjan Šarec januarja 2020 vrgel puško v koruzo in za seboj pustil prazna skladišča, je vlada Janeza Janše s pomočjo dobrih ljudi doma in po svetu skladišča ponovno napolnila, medtem pa so zagotovili tudi bolnišnične kapacitete in uredili dohodek prebivalcem. Nekaj manj znanih dosežkov vlade po enem letu dela pa predstavljamo v nadaljevanju.

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločitev o finančni podpori za “Javni razpis za sofinanciranje operacij gradnje novih manjših proizvodnih naprav za izrabo vetrne energije”. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo razpisa, znaša štiri milijone evrov, sredstva pa bo v celoti prispeval Kohezijski sklad. Poleg tega pa je ministrstvo za okolje namenilo 102 milijona evrov za protipoplavno zaščito.

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo rešitve z namenom urejanja upravnih zadev na daljavo s portalom eUprava za državljane in portalom SPOT za podjetja. Zaradi pospešene digitalizacije in poenostavljanja postopkov na daljavo, lahko uporabniki številne nove elektronske vloge, ki so vezane na odpravljanje posledic epidemije, oddajo tudi brez obvezne e-identitete. V to kategorijo spadajo denimo vloge za enkratni solidarnostni dodatek za otroke, za polnoletne dijake, zbiranje prijav za cepljenje proti covid-19 in ostale. Skozi portal SPOT pa so podjetjem omogočili novo elektronsko vlogo za pošiljanje o odrejenem delu na domu.

Ministrstvo za javno upravo je vzpostavilo državni informacijski sistem za elektronsko vročanje dokumentov (SI-CeV), ki bo pomembno administrativno razbremenil številne institucije, državljanom pa olajšal in skrajšal pot, ki jo porabijo za sprejem pošiljk oziroma dokumentov. Od 23. novembra 2020 je na voljo poenostavljeno vročanje dokumentov v upravnih zadevah, ki zahtevajo osebno vročanje po Zakonu o splošnem upravnem postopku. “Najprej smo e-vročanje omogočili v varne predale na portalu eUprava, že letos pa bomo državljanom omogočili e-vročanje tudi v varne predale drugih ponudnikov,” so pojasnili na vladi.

V lanskem letu je notranji minister Aleš Hojs podal pobudo za vzpostavitev avtocestne policije. Namen vzpostavitve avtocestne policije je hiter in učinkovit odziv na varnostne dogodke na avtocestah in hitrih cestah, večja prometna varnost in dvig prometne kulture.

Za vse zaposlene v zdravstvu, ki v času epidemije rešujejo življenja in skrbijo za bolnike je bila skozi protikoronske pakete omogočena zagotovitev kriznih dodatkov. S strani ministrstva za finance so nam sporočili, da je bilo za zaposlene, ki delajo s covid pacienti do sedaj namenjeno preko 1,6 milijona evrov denarja za krizne dodatke.

V letu 2021 je država začela zagotavljati sredstva na osnovi sprejetega zakona o kulturnem evru, ki bo v obdobju od 2021 do 2027 slovenski kulturi prinesel dodatnih 122,6 milijonov evrov. Poleg tega pa je ministrstvo za kulturo izpogajalo rekordna sredstva za kulturo za leti 2021 in 2022 in bo največji v zgodovini samostojne Slovenije. Načrtovani proračun za leto 2021, ki bo namenjen za kulturo se je tako povečal za 46 milijonov evrov.

Vlada je lansko leto gostila 15. Blejski strateški forum (BSF), kjer se je kljub pandemiji covida-19 zbrala najvišja udeležba visokih predstavnikov držav in institucij doslej. Blejskega strateškega foruma so se udeležili češki premier Andrej Babiš, poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki, predsednik madžarske vlade Viktor Orban, srbski predsednik Aleksander Vučič, bolgarski premier Boyko Borissov, italijanski predsednik vlade Giuseppe Conte in predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković. Blejski strateški forum se skupaj z mednarodnimi konferencami Dan Afrike, Dan Južne Amerike in Kreativni forum umešča med najpomembnejše platforme slovenske javne diplomacije.

Ko je izbruhnila pandemija koronavirusa je slovensko zunanje ministrstvo pomagalo vsem slovenskim državljanom, ki so obstali v tujini in se želeli vrniti domov. Šlo je za največji projekt repatriacije v zgodovini Ministrstva za zunanje zadeve, kar je delo celotne diplomacije, diplomatsko-konzularne mreže, diplomatk in diplomatov ter vseh ostalih uslužbencev, ki so neumorno delali preko svojih moči. “Pomagali smo približno tri tisoč slovenskim državljanom. To je bila naloga, pred katero do sedaj še nismo stali,” so pojasnili.

Ministrstvo za obrambo se je z občinami Pivka, Brežice in Kočevje uspešno dogovorilo o medsebojnem sodelovanju in sofinanciranju vlaganj v lokalno infrastrukturo, ki jo souporablja Slovenska vojska. Dogovor omogoča večjo mobilnost in prometno varnost v lokalnih skupnostih. Skupna vrednost do zdaj dogovorjenih vlaganj v lokalno infrastrukturo ter področje zaščite in reševanja v letih 2021 in 2022 je 1.375.000 evrov.

Podaljšali so tudi sporazum med Ministrstvom za obrambo in zavodom Slovenija Transplant glede uporabe letala Falcon za prevoz organov, ki pomeni več upanja za vse tiste težko bolne državljane, ki jim transplantacija lahko reši življenje. “Od začetka sodelovanja marca 2015 do danes so dežurne posadke z letalom Falcon opravile 79 prevozov,” so pojasnili.

S poenostavljenim vpisom v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin so omogočili lažje zavarovanje terjatev državljanov in gospodarskih družb. Omogočili so pravno podlago za elektronsko poslovanje sodstva v civilnih sodnih postopkih, ki še niso informatizirani, in v kazenskih postopkih. Z avdio video opremo so opremili okrajna sodišča v Ljubljani, Idriji, Mariboru, Velenju, Žalcu, na Ptuju, v Lenartu, Ormožu, v Ljutomeru, Radovljici in Litiji. “Spremembe bodo strankam sodnih postopkov omogočile širše opravljanje dejanj v elektronski obliki prek portala e-sodstvo,” so pojasnili na vladi. Med drugim pa so v začetku februarja vzpostavili portal e-dražbe, kjer so na enem mestu objavljene aktualne dražbe slovenskih sodišč.

Z novelo zakona krepijo tudi vlogo vodij državnega tožilstva pri zagotavljanju učinkovitosti in enotnosti v primerih hujših kaznivih dejanj. Zaradi dodatnih pregledov razlogov za zavrženje kazenskega pregona, se bo povečalo zaupanje žrtev v odločitev posameznega državnega tožilca, povečala se bo raven pravne predvidljivosti in pravne varnosti.

Za blažitev motenj na trgu in izpada dohodka kot posledica covid-19 so bili izvedeni številni ukrepi na področju kmetijstva, kamor spadajo gozdarstvo, vinarstvo, govedoreja, prašičereja, reja drobnice in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V ta namen je bilo razdeljenih 16 milijonov evrov pomoči za blažitev posledic epidemije.

V letu 2020 so na ministrstvu za infrastrukturo na čelu z ministrom Jernejem Vrtovcem počrpali 93 odstotkov razpoložljivih sredstev na področju Evropske kohezijske politike. Največji delež glede na načrtovana sredstva v proračunu do sedaj. Leta 2016 je bila realizacija črpanja EU sredstev glede na proračun 71-odstotna, v 2017 66-odstotna, leta 2018 komaj 55-odstotna, leta 2019 73-odstotna, kar je 20 odstotkov manj od učinkovitosti sedanje vlade. 

Vlada je maja 2020 ustanovila Strateški svet za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju, ki ga vodi strokovnjak na davčnem področju, Ivan Simič. Po njegovem mnenju je več kot 20 tisoč predpisov enostavno preveč. “Prvi paket debirokratizacije bo vlada obravnavala na eni od naslednjih sej,” so poudarili na vladi. Sam načrt v katerega so vključeni številni ukrepi na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju, ki ga je predstavil Simič pa si lahko preberete tukaj.

Po nekaj letih zatišja je Slovenijo obiskal nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo, Slovenijo pa so obiskali tudi zunanji ministri iz Nemčije (Heiko Maas), Francije (Jean-Yves Le Drian), Italije (Luigi di Maio), Avstrije (Alexander Schallenberg), Madžarske (Péter Szijjártó) in Hrvaške (Gordan Grlić Radman).

Več o uspehih zunanje politike pa si lahko preberete tukaj.

Sara Rančigaj

Sorodno

Zadnji prispevki

Je Levica povezana s korupcijo v Luki Koper?

Prejeli smo pismo anonimnega bralca, ki je med drugim...

So bili Svobodnjaki in Levica pod vplivom THC, da so tako grobo poteptali demokratičen proces?

Gibanje Svoboda in njeni koalicijski partnerji so se odločili...

Afganistanskega migranta ne bodo izselili, ker se rad javno samozadovoljuje

Afganistanski migrant bo ostal v Veliki Britaniji, kljub temu,...

Putinovi propagandisti so med nami

Ko so pred kratkim izgnali uslužbenca ruskega veleposlaništva v...