fbpx

[Leto dni vlade] V letu 2021 imamo prvič v zgodovini v proračunu na voljo več kot milijardo sredstev za razvoj infrastrukture

Vlada RS (Foto: STA)

Leto 2020 je bilo v znamenju prihoda koronavirusa in odstopa Marjana Šarca, ki je sovpadal z izbruhom epidemije. Vlada na čelu z Janezom Janšo je s svojim delom nastopila 13. marca in pravkar mineva prvo leto vlade. Po nastopu so se soočali z izzivi, ki jih je prinesel koronavirus, poleg tega pa se je lotila uresničevanja koalicijskih zavez. Med najbolj odmevnimi dosežki vlade so predvsem finančne pomoči prebivalcem in izpogajanje rekordnih evropskih sredstev za okrevanje po pandemiji. Poleg tega pa so se lotili številnih investicij v zdravstvu, obnove izobraževalnih procesov, obujanja zunanje politike, zagotovili najvišji proračun za kulturo v samostojni Sloveniji in omogočili številne pomoči podjetjem, ki so se znašla v krizi.

Mineva eno leto od nastopa vlade, ki se je morala s prvim dnem spopasti z epidemijo koronavirusa. V koalicijski pogodbi si je zadala številne cilje, med njimi pa je večino tudi uresničila, z izjemo demografskega sklada in legalizacije konoplje v medicinske namene, ki so še v postopku sprejetja. Kot že omenjeno se je vlada prednostno lotila ukrepov, ki so reševali krizo s covid-19, med ukrepi pa je bila zapolnitev praznih skladišč z varovalno opremo, zagotavljanje bolnišničnih kapacitet in urejanje izgubljenega dohodka prebivalcem. Nekaj manj znanih dosežkov vlade po enem letu dela pa predstavljamo v nadaljevanju.

Poleg osmih paketov za pomoč podjetnikom in prebivalstvu je vlada vsem podjetjem, ki so prizadeta zaradi epidemije koronavirusa omogočila možnost odloga plačila davkov in prispevkov za socialno varnost ter jim s tem olajšala položaj. Poleg omenjenega pa je tistim podjetnikom, ki zaradi ukrepov zoper epidemijo ne morejo poslovati omogočeno delno plačilo stroškov, ki nastajajo kljub zaprtim dejavnostim in kritje čakanja na delo za njihove delavce.

Poleg možnosti odloga kredita, lahko podjetja skozi državna jamstva in likvidnostna posojila izkoristijo likvidnostna posojila, ki jim zagotavlja likvidnost in s tem omili posledice epidemije na gospodarstvo. Dobra oziroma ohranjena likvidnost podjetij pa bo ključna pri ponovnem zagonu, ko bodo podjetja lahko ponovno zagnala brez  finančnega krča bo ta znatno manjši.

https://twitter.com/vladaRS/status/1368945399193559040?s=20

Občine, ki ležijo ob zunanji schengenski meji so povrnili 2,76 milijona evrov za obnovo poti ob začasnih tehničnih ovirah na zunanji schengenski meji in za občinske poti, ki so dodatno obremenjene zaradi nadzora. Sredstva so bila prav tako namenjena za postavitev dodatnih virov razsvetljave in za druge stroške, ki zagotavljajo večjo varnost občanov, kot je to denimo bilo že pred leti izpostavljeno v občini Ilirska Bistrica.

V letu 2021 imamo prvič v zgodovini v proračunu na voljo več kot milijardo sredstev za razvoj infrastrukture, kar je približno 200 milijonov evrov več kot lani. Večina denarja bo država namenila za prometno infrastrukturo, največ na področju železnic, in sicer 509 milijonov evrov, za državne ceste pa bo na voljo 289 milijonov evrov. Cilji za obnovo in gradnjo infrastrukture so tako ambicioznejši v primerjavi s tistimi iz prejšnjih let, dogajajo pa se tudi prvi premiki v izgradnjo drugega tira, ki že nekaj let čaka na svoj zagon.

Kljub velikim kritikam in grožnjam pa je ministrstvo za kulturo storilo ogromno za kulturnike in investicije. Zaradi epidemije koronavirusa je bilo kulturnikom za lažje preživetje omogočen temeljni dohodek, ki jim je omogočalo preživetje, saj svoje dejavnosti niso mogli opravljati. Poleg temeljnega dohodka kulturnikom pa so vzpostavljeni projekti investicij v kulturne ustanove, kot so SNG Drama, Arhiv Republike Slovenije, Muzej slovenske osamosvojitve in Center Rotovž v Mariboru.

https://twitter.com/vladaRS/status/1368935595217723392?s=20

Kot je v preteklosti poudaril tudi minister za kulturo Vasko Simoniti je ministrstvo za kulturo izpogajalo rekordna sredstva za kulturo za leti 2021 in 2022 in bo največji v zgodovini samostojne Slovenije. Načrtovani proračun za leto 2021, ki bo namenjen za kulturo se je tako povečal za 46 milijonov evrov.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v februarju pričelo večletni proces prenove vzgojnih in izobraževalnih programov. S sklepom ministrice Simone Kustec je Zavodu Republike Slovenije za šolstvo naročilo pripravo izhodišč za posodobitev izobraževalnih programov s prenovo učnih načrtov na ravni osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja, izhodišč za prenovo katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov srednjega strokovnega, srednjega poklicnega in nižjega poklicnega izobraževanja ter izhodišč za prenovo kurikula za vrtce.

https://twitter.com/vladaRS/status/1368969482417356805?s=20

Poleg načrtov in obnove obstoječih domov za ostarele, ki jih je napovedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost, Janez Cigler Kralj je vlada zagotovila energetsko sanacijo Doma upokojencev Gradišče v Dornberku.

Ker je ena izmed prioritet vlade tudi razvoj znanosti, so s pomočjo evropskih sredstev odobrili investicijo v raziskovalno opremo na Univerzi v Mariboru za projekt “Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – RIUM” v vrednosti skoraj 30 milijonov evrov. Javne raziskovalne organizacije iz Slovenije bodo lahko raziskovalno opremo uporabljale po načelu odprte raziskovalne infrastrukture, v omejenem obsegu (do 20 odstotkov zmogljivosti) pa bo na razpolago tudi podjetjem. Raziskovalno oprema predstavlja predpogoj za izvajanje raziskav na področjih naprednih materialov in tehnologij, zdravja in varne hrane, pametnih energetskih in krožnih sistemov, torej področji, ki izhajajo iz prioritet opredeljenih v Slovenski strategiji pametne specializacije.

Slovenska diplomacija je po letu dni nove vlade dosegla temeljito prenovo z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem. V vsem tem času jim je tako uspelo zgraditi samozavest, okrepiti zavezništva z vsemi državami v svetu s katerimi si delimo vrednote in interese, poleg tega pa ji je uspelo sodelovati v triu predsedstva Sveta Evropske unije pri uveljavljanju skupnih ciljev za digitalno in zeleno prenovo Evropske unije. Po desetih letih je Slovenija utrdila tudi odnose z ZDA, kot poudarjajo pa so se krepile tudi sosedske vezi in regionalno povezovanje, pri čemer se utrjujejo partnerstva v EU. Več o uspehih zunanje politike v zadnjem letu pa si lahko preberete TUKAJ.

Skozi evropska sredstva je vlada odobrila sredstva za nove prostore Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. Z naložbo se bodo izboljšali bivanjski pogoji in zdravstvena oskrba otrok ter delovni pogoji za zaposlene.

Zaradi dotrajanih prostorov na Pohorju bo Slovenija s projektom ReactEU namenila 3,6 milijonov evrov za izgradnjo Oddelka za pljučne bolezni v UKC Maribor. V UKC Maribor želijo “izločiti tveganja, da bi zaradi izpadov dotrajane medicinske in tudi nemedicinske opreme prišlo do motenj v zdravstvenem procesu, izboljšati kakovost in učinkovitost zdravstvenih storitev ter izkoristiti številne druge sinergijske učinke selitve in spremembe v organizaciji dela združenega oddelka na eni lokaciji”. Oddelek so na Pohorje preselili kmalu po 2. svetovni vojni, o selitvi v Maribor pa se je govorilo že desetletja. S sredstvi iz ReactEU pa se začenja tudi naložbeni cikel v zdravstvu, za katerega je namenjenih 500 milijonov evrov do leta 2029. Po mnenju vlade gre za izjemno pomemben prispevek h krepitvi delovanja slovenskega zdravstvenega sistema in nujen korak k zagotavljanju odpornosti na izredne razmere zaradi epidemije.

UKC Ljubljana bo prejel sredstva za ureditev ljubljanske negovalne bolnišnice. “Objekt je del pomembne javne zdravstvene infrastrukture, a je trenutno le delno v funkcionalnem stanju. V okviru projekta je predvidena celovita notranja prenova in posodobitev opreme, s tem pa izboljšanje pogojev za vse uporabnike bolnišnice,” so poudarili na Službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

S pomočjo ljubljanske negovalne bolnišnice bo zagotovljena urejenost in opremljenost prostorov po standardih, zahtevanih za negovalne oddelke, ki morajo biti opremljeni s sodobnimi bolniškimi posteljami ter pripomočki za fizioterapijo, rehabilitacijo in delovno terapijo. Poleg vseh omenjenih projektov, pa bodo še v prihodnosti ključni tisti, ki se bodo financirali s pomočjo evropskih sredstev in zagotovitev demografskega sklada.

Sara Rančigaj