Lindav umaknil ključnega kriminalista v primeru Teš 6. Namenil naj bi mu kazensko premestitev v “Tacen”; Policija obtožbe zavrača

Datum:

Mitja Nerat je zadevo TEŠ pripeljal do sodišča, sedaj pa je pripravljal povezano kazensko ovadbo Rudis in preverjal odgovornost politikov pri gradnji bloka 6, poroča Večer. Kriminalista je novi šef policije Boštjan Lindav za nagrado očitno degradiral, po nekaterih informacijah naj bi ga premestil v Tacen. Glede na to, da se je z eno največjih afer ukvarjal praktično zgolj en kriminalist, ki so ga sedaj iz preiskave umaknili, se postavlja pod velik vprašaj, ali bo zadeva sploh dobila epilog. Policija obtožbe zavrača in pojasnjuje, da so bile naloge dodeljene drugim preiskovalcem, ki jih pospešeno izvajajo – komu so predali naloge, niso navedli.

Novi šef policije Boštjan Lindav je po poročanju Siola pretekli teden s primera umaknil kriminalista Mitjo Nerata, kar pomeni, da zadeva po vsej verjetnosti do zastaranja ne bo dobila epiloga. Primer je namreč tesno povezan s primerom Teš, zato bodo tisti, ki jim bodo primer dodelili, potrebovali leta, preden bo zadevo pripeljal do obtožnice –  celotna zadeva pa zastara leta 2029. Zadeva Teš je sicer prišla do sodišča, a na policiji še niso končali preiskave tega projekta. Sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti so opazili tudi v primeru gradnje hladilnega stolpa in naprave za razžvepljanje dimnih plinov bloka 6, ki ga je TEŠ dobavil konzorcij Rudis – Esotech – Engineering Dobersek, še piše Siol.

Po poročanju Večera naj Nerat sicer ne bi bil edini, ki se je v primeru afere TEŠ 6 izkazal in so ga za nagrado degradirali. Podobno naj bi se zgodilo tudi davčnemu inšpektorju Andreju Palovšniku, ki je poskrbel, da je nekdanji direktor Teš Uroš Rotnik v državno blagajno vplačal 1,6 milijona evrov davka od premoženja, ki mu ga sicer ni uspelo pojasniti. Projekt naj bi bil preplačan za približno 33 milijonov evrov, od tega naj bi Rotnik prejel vsaj dva milijona evrov podkupnine, še piše Večer, ki v nadaljevanju navaja, da naj bi Nerat preiskoval tudi odgovornost politikov, nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja ter takratna ministra Franca Križaniča in Mateja Lahovnika, ki so v odločilnem času pritrdili bloku 6. “Navedbe o namernem zaustavljanju preiskave kaznivih dejanj ali celo pomoči osumljencem so neresnične,” so se na očitke odzvali s Policije.

Na celjskem okrožnem sodišču se je lani junija končno pričelo sojenje v zadevi Teš 6. (Foto: STA)

Sojenje v zadevi Teš 6 se je začelo junija 2021, večina obdolžencev se je izrekla za nedolžne, krivdo je priznala le ameriška skupina General Electric, ki je pravna naslednica francoske družbe Alstom Power – tej je tožilstvo očitalo pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja. Okrožno sodišče v Celju naj bi se do konca avgusta odločilo, ali bo sporazum o priznanju krivde tudi sprejelo. Spomnimo, STA je junija lani poročala, da krivde niso priznali lobist Peter Kotar, direktor podjetja CEE Boštjan Kotar, zaposleni v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) Darko Weiss, Jože Lenart in Miran Leben ter davčni svetovalec Darko Končan. Likvidacijski upravitelj Kotarjevega podjetja Sol Intercontinental Anže Biber se ni hotel opredeliti do krivde, prav tako se ni želel opredeliti  finančni strokovnjak Bogdan Pušnik. Kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pranja denarja ter pomoči pri navedenih kaznivih dejanjih sta bila obtožena tudi zaposlena v Teš Jože Dermol in Bojan Brešar. Med obtoženimi sta še nekdanja direktorja v skupini Alstom Frank Lehmann in Josef Reisel.

V preiskavi so kriminalisti ugotovili domnevno 250 milijonov evrov vredno oškodovanje pri gradnji Teš 6. Cena projekta naj bi se zaradi slabega vodenja podražila na 1,41 milijarde evrov, prvotno bi namreč morala znašati 650 milijonov evrov. Gre za eno od najobsežnejših obtožnic v Sloveniji, saj ima 1.332 strani in 43 tisoč prilog. Obdolženim grozi zaporna kazen do 20 let, zadeva pa bo zastarala leta 2028, je poročal Siol. Konec junija 2018 pa so kriminalisti opravili tudi več hišnih preiskav v zadevi Rudis. Med drugim so preverjali sume, da je eden od solastnikov te družbe prav Rotnik. Uradni lastnik Rudisa je od leta 2011 sicer švicarsko podjetje Cottagon, registrirano v tamkajšnji davčni oazi Zug, denar za to pa naj bi dobilo iz Rudisovih poslov s Teš.

V povezavi z objavljenim prispevkom o preiskavi primera TEŠ so nam poslali odziv policije, ki ga objavljamo v celoti:
Najprej pojasnjujemo, da ni bil razrešen ali premeščen noben kriminalist, so pa bile naloge v povezavi z obravnavo sumov več kaznivih dejanj zaradi dalj časa trajajoče odsotnosti preiskovalca – in izključno iz tega razloga – dodeljene drugim preiskovalcem, ki jih pospešeno izvajajo. Na vprašanja o razlogih in času trajanja odsotnosti preiskovalca ne moremo odgovarjati zaradi varstva osebnih podatkov. Navedbe v medijih o namernemu zaustavljanju preiskave kaznivih dejanj ali celo pomoči osumljencem so neresnične.

Obravnavani primeri sumov kaznivih dejanj, za katere se v policiji vodijo kriminalistične preiskave, niso vezani na posamezne kriminaliste, temveč so evidentirani po policijskih enotah, v katerih vodje skrbijo za pravočasno in strokovno vodenje preiskav. V ta namen se v vsaki kriminalistični preiskavi zagotavljajo vsi potrebni pogoji za nemoteno delo in tako tudi v konkretnem primeru. Nacionalni preiskovalni urad ima na razpolago dovolj usposobljenih, strokovnih in visoko motiviranih kriminalistov, ki so predani svojemu delu, zato morebitne dalj časa trajajoče odsotnosti zaposlenih v ničemer ne vplivajo in ne smejo vplivati na delovni proces NPU.

Vodenje in izvajanje preiskav v NPU načrtujejo optimalno, tako da je zagotovljen prenos operativnih informacij, v preiskavah sodeluje več kriminalistov, vse z namenom, da so preiskave zaključene v predvidenih zastavljenih časovnih rokih. Podatkov o imenih in priimkih kriminalistov, ki sodelujejo v kriminalističnih preiskavah, ne moremo posredovati, ker bi razkritje teh podatkov škodovalo nadaljnjemu delovanju organa.

Kriminalistična preiskava sumov več kaznivih dejanj, ki so povezani s TEŠ, na NPU poteka nemoteno in sicer je trenutno v fazi pregledovanja in analize bančnih podatkov, poslovne dokumentacije in podatkov iz zaseženih elektronskih naprav. V vsaki zadevi in tudi v tej kriminalisti obravnavajo vse primere, ko obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. Policija sicer ugotavlja utemeljenost obstoja kaznivih dejanj in ne politične odgovornosti oseb.

Dodajamo še pojasnila v povezavi z obravnavo primera TEŠ in sicer je policija pričela z njegovo obravnavo v letu 2010, kazenska ovadba na pristojno okrožno državno tožilstvo je bila podana v 2014, dopolnitev kazenske ovadbe pa leta 2017. Poudarjamo, da omenjene zadeve ni nikoli preiskoval samo en kriminalist, ampak je v letu 2013 takratni generalni direktor policije s sklepom ustanovil delovno skupino za preiskavo sumov kaznivih dejanj v tej zadevi, v kateri je po posameznih sklopih naloge izvajalo 9 kriminalistov iz PU Celje, NPU, PU Novo mesto in iz Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije GPU. Delovna skupina je v času svojega delovanja na pristojno okrožno državno tožilstvo podala pet kazenskih ovadb, v katerih je ugotovila utemeljen sum storitve več kot deset kaznivih dejanj zoper 20 fizičnih oseb, podanih pa je bilo tudi osem poročil po 10. odstavku 148. člena ZKP. Iz podatkov je torej povsem očitno, da večjega dela obravnave primera TEŠ ni opravil en sam kriminalist, ampak delovna skupina, ki je bila po glavnini preiskave preklicana.

S podajo kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo je delo policije zaključeno, še posebej v primerih, ko je sodna preiskava zaključena in obtožnica vložena in če se že odvijajo naroki na glavni obravnavi, kot je to v zgoraj omenjenem primeru. Organizacijske spremembe v okviru policije nimajo nikakršnega vpliva na potek in dinamiko narokov na glavni obravnavi, saj je edina naloga preiskovalcev ugotavljanje sumov kaznivih dejanj in ne politične odgovornosti oseb. Zaradi dalj časa trajajoče odsotnosti preiskovalca in ker so bile naloge iz zgoraj omenjene kriminalistične preiskave zaradi sumov več kaznivih dejanj dodeljene drugim preiskovalcem, je bilo ocenjeno, da bo omenjena kriminalistična preiskava končana pred vrnitvijo preiskovalca z njegove daljše odsotnosti in da bo po tem lahko učinkovito prispeval k odpravi zaostankov v okviru delovne skupine za reševanje zaostankov. Poudarjamo še, da je v. d. generalnega direktorja policije delovno skupino in njegove člane imenoval na predlog direktorja Uprave kriminalistične policije, ki je pri izbiri kadrov upošteval predloge NPU in PU Ljubljana.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...