V zadnjem času je prišlo do številnih prestopov slovenskih novinarjev v politiko, ki pa so se odvijali praktično izključno na levici. Omenjeni prestopi nedvoumno potrjujejo veliko zlizanost slovenskih medijev z levimi političnimi strankami, kar se na dnevni ravni kaže predvsem v njihovem pristranskem poročanju. “Če se nekdo odloči, da bo šel iz novinarstva v politiko, je to načeloma legitimno /…/ Je pa tukaj problem v tem, da novinarski prestopi, ki so se zgodili v zadnjem času, kažejo, da novinarji prestopajo zgolj v eno politično opcijo,” prestope komentira politični analitik Matevž Tomšič, ki poudarja, da to veliko pove o našem medijskem prostoru, o njegovi neuravnoteženosti, o tem, da večina medijev izrazito favorizira levico.
V zadnjem času se vrstijo prestopi novinarjev v politiko, kar pod vprašaj postavlja legitimnost in neodvisnost slovenskih medijev. Do zadnjega izmed omenjenih primerov je prišlo pred nekaj dnevi, ko je novinarka RTV Slovenija Nuša Baranja očitno prejela svojo nagrado za izvajanje propagande največji vladajoči stranki pod vodstvom premierja Marjana Šarca. Od 16. septembra 2019 je namreč zaposlena v državnem zboru kot podsekretarka v poslanski skupini LMŠ, pri čemer deluje kot svetovalka za odnose z javnostmi.
Poleg omenjenega je v zadnjem času prišlo tudi do več drugih novinarskih prestopov, povezanih s stranko LMŠ. Ob Baranji je bila namreč za izvajanje propagande s službo nagrajena še ena nekdanja novinarka RTV Slovenija, Nika Benedik, ki je po novem zaposlena v kabinetu predsednika vlade in skrbi za Šarčevo javno podobo. Službo v politiki je dobila tudi nekdanja športna novinarka RTV Slovenija Uršula Majcen, ki je postala vodja kabineta ministra za javno upravo Rudija Medveda. Še največ pozornosti pa je zagotovo vzbudila Irena Joveva, nekdanja zunanjepolitična novinarka POP TV, ki jo je Šarec postavil kar za nosilko svoje liste za evropske volitve, čeprav pred tem ni imela nikakršnih formalnih političnih izkušenj. To se je jasno potrdilo tudi na številnih predvolilnih soočenjih, ko je Joveva izstopala predvsem s svojim bornim izražanjem. Povedati je namreč znala le nekaj naučenih stavkov, ko pa so jo novinarji soočili s kakšnim nepričakovanim vprašanjem, pa je praktično vedno zabredla v težave.
Iz vrst novinarjev tudi evropska poslanka SD Fajonova
Prestopi nekdanjih novinarjev v stranke slovenske levice niso prav nič novega. Spomnimo na primer na evropsko poslanko SD, znano predvsem po svoji promigrantski retoriki, Tanjo Fajon, ki je nekoč delovala kot novinarka na RTV Slovenija, ter poslanko Levice v državnem zboru Violeto Tomić, ki je bila na javni televiziji celo voditeljica kviza. Ob tem omenimo še primer novinarja časopisne hiše Delo Dejana Karbe, ki je bil na lanskih lokalnih volitvah županski kandidat SD v Ljutomeru. Kot novinar je bil sicer Karba znan predvsem po zavajajočih člankih, povezanih z afero Patria, ter svojem “odkritju”, da ima kardinal dr. Franc Rode sina, pri čemer so se njegove navedbe na koncu izkazale za neresnične.
Novinarji pri nas prestopajo le v leve politične stranke
V povezavi s prestopi novinarjev v politiko smo za mnenje povprašali političnega analitika dr. Matevža Tomšiča, ki je poudaril, da ima vsak posameznik popolno svobodo glede tega, kakšno karierno pot si izbere, pri čemer lahko tudi zamenja poklic. “Tudi če se nekdo odloči, da bo šel iz novinarstva v politiko, je to načeloma legitimno, ravno tako, kot velja za prehode iz drugih poklicev v politiko. To, da nekdo, ki je recimo zdravnik, učitelj ali menedžer, vstopi v politiko, je na primer legitimno. Politika je vendarle specifičen poklic. Politiki se namreč rekrutirajo iz vrst različnih poklicnih skupin. Samo po sebi je to nekaj, kar ni sporno, saj ima do tega vsak posameznik pravico. Je pa tukaj problem v tem, da novinarski prestopi, ki so se zgodili v zadnjem času, kažejo, da novinarji prestopajo zgolj v eno politično opcijo,” je povedal.
Večina medijev izrazito favorizira levico
Po mnenju Tomšiča to, da praktično vsi novinarji prestopajo v leve stranke, pove veliko o našem medijskem prostoru, o njegovi neuravnoteženosti, o tem, da večina medijev izrazito favorizira levico. “To se izraža tudi v tem, da se praktično vsi novinarji, ki se odločajo za politično kariero, znajdejo v levih strankah. Na drugi strani je teh primerov izjemno malo. Na pamet se spomnim le primera Mira Petka, bivšega novinarja Večera, ki je nato prešel v politične vode in se pridružil stranki SDS. Primerov, ko pa novinarji prestopajo v leve politične stranke, pa je zelo veliko. Seveda je pri tem problem tudi v tem, da se v retrospektivi lahko vprašamo, kako so ti novopečeni politiki dejansko poročali in delovali, ko so bili še novinarji. Pri kar nekaterih med njimi je bilo očitno, da so bili pri svojem delu zelo pristranski. Kar nekaj je aktualnih primerov, pri katerih so bili novinarji zelo jasno opredeljeni, še preden so postali politiki,” je zaključil.
Rajko Golob