Družina Janković je zagotovo ena najbolj nedotakljivih pred roko pravice pri nas, kar kaže na mafijsko delovanje sistema, ki naj bi se imenoval pravna država, v resnici pa je popolnoma pod nadzorom globoke države. Slednje dokazuje najnovejši primer, ko je sinovoma ljubljanskega župana Zorana Jankovića uspel odpis milijonskih dolgov podjetja Electa Holding, pa tudi številni drugi primeri, povezani z družino Janković, ki so padli v preteklosti. Omenimo na primer samo razvpito sodno uničenje policijskih prisluhov, ki so Zorana Jankovića bremenili, da naj bi v zameno za redno službo v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana od farmacevtke zahteval spolne usluge, do katerega je prišlo zaradi malomarnosti tožilstva, ki je zamudilo rok za vložitev obtožnice.
Medtem ko slovenska država povprečnega državljana z visoko denarno kaznijo kaznuje že, če sorodniku pomaga pri obnovi hiše, pa to seveda ne velja za izbrance globoke države, med katerimi so tudi člani družine Janković, na čelu z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in njegovima sinovoma Damijanom Jankovićem in Juretom Jankovićem, proti katerim so v preteklosti na različne sumljive načine že padli številni odmevni primeri. Zlasti škandalozna je najnovejša zgodba, povezana s sinovoma Janković, saj jima je uspel odpis milijonskih dolgov podjetja Electa Holding. Ljubljansko okrožno sodišče je namreč potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo njunega zadnjega prezadolženega podjetja Electa Holding.
Skrivnostni poslovnež Bec
Skupno je bilo v Electi Holdingu, Inženiringu in Naložbah, ki sta jih v slabe številke spravila sinova ljubljanskega župana, odpisanih kar 95 odstotkov vseh dolgov, kar pomeni skoraj 29 milijonov evrov. Pri tem naj bi po poročanju spletnega portala 24ur.com ključno vlogo odigral javnosti neznan poslovnež Jan Bec, ki je bil leta 2010 donator županske kampanje Zorana Jankovića, nato pa je še večkrat reševal družino Jankovič s finančnega vidika, da so se izognili odplačevanju dolgov. Nekateri, med drugim tudi avstrijska slaba banka Heto, so Beca v preteklosti že označili za fiktivnega upnika.
Zoran Janković Electo leta 2004 predal sinovoma
Afere, povezane z Electo, imajo sicer že dolgo brado. Že pred več kot 15 leti, ko je bila še v rokah sedanjega ljubljanskega župana, je namreč poslovala z Mercatorjem, ki ga je vodil prav Janković. Leta 2004 pa jo je ta predal sinovoma in to kar brez poravnane kupnine, ki naj bi mu jo dajala postopoma, in sicer tako, da sta pri tem bremenila preostala podjetja Electe. Po podatkih Fursa je Zoran Janković pri tem na svoj račun prejel vsaj tri milijone evrov. Komisija za preprečevanje korupcije je prišla do ugotovitve, da je na račun verižnega prenakazovanja med podjetji v družinskem krogu prejel znesek v višini 208 tisoč evrov, ki pa je obremenjen s korupcijskim tveganjem.
Damjan in Jure Janković v primežu dolgov
Poleg primerov, povezanih z Electo, nedotakljivost članov družine Janković dokazujejo tudi številne druge zgodbe, ki se, kljub hudim obtožbam in nepredstavljivim dolgovom, praviloma končajo njim v prid. Damijan Janković in Jure Janković sta se tako v preteklosti pred poslanci med drugim zagovarjala zaradi spornih poslov z zemljišči. Jure je takrat, da bi se izognil rubežu, prebivališče prijavil celo v skladišču v Slovenskih Konjicah. Kot da že vse omenjeno ne bi bilo dovolj, so Jureta Jankovića v preteklosti med prisluhi ujeli celo v pogovoru s prekupčevalcem z drogo Dejanom Kefertom, ki je leta 2014 za tihotapljenje heroina iz Turčije in kokaina iz Dominikanske republike dobil štiri leta in 11 mesecev zaporne kazni. Jure Janković je seveda tudi pri tem ostal nedotakljiv. Ne glede na to pa je očitno, da ga še naprej pestijo dolgovi. Zaradi njih namreč Furs od njega terja skoraj 600 tisoč evrov. Posledično je za 5. september razpisana dražba za 1.422 kvadratnih metrov veliko parcelo v naselju Vinterca na Rudniku. Naprodaj bo le polovica parcele, saj je drugi del v lasti župana Jankovića, ki pa bo imel kot solastnik predkupno pravico. Izklicna cena znaša 45 tisoč evrov. Le dan prej bo naprodaj tudi polovica sosednje parcele, ki je v lasti Damijana Jankovića. Ta se bo na dražbi prodajala za 99 tisoč evrov. V rdečih številkah je sicer tudi podjetje Jankovićeve žene Mije Janković.
Afera “farmacevtka” potrdila nedotakljivost ljubljanskega župana na slovenskih sodiščih
Še pestrejšo zgodovino od svojih sinov ima seveda Zoran Janković, ki je od nastopa županske funkcije leta 2006 večkrat kršil zakon o preprečevanju korupcije, saj ni pravočasno sporočal podatkov o svojem premoženjskem stanju. V času opravljanja funkcije župana in poslanca v obdobju med 17. novembrom 2006 in 24. majem 2012 je na svoje bančne račune pri različnih bankah prejel za kar približno 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso bila povezana z rednim osebnim dohodkom ali drugimi običajnimi prilivi. Sedanji ljubljanski župan je bil v preteklosti tudi sicer udeležen v številne razvpite sodne postopke, ki so se mnogokrat zaključili na sumljiv način. Omenimo samo primer, ko ga je v zadevi Niš oprostila sodnica Nina Drozdek Draganić, ki se je takoj po razglasitvi oprostilne sodbe z njim tudi rokovala. Še bolj nenavadne so bile okoliščine pri aferi “farmacevtka”, ko je okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar zamudila rok za vložitev obtožnice, zaradi česar je prišlo do razvpitega sodnega uničenja policijskih prisluhov, ki so Jankovića bremenili, da naj bi v zameno za redno službo v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana od farmacevtke zahteval spolne usluge. Sporno je, da prav Žgajnarjeva vodi tudi enega najnovejših primerov zoper ljubljanskega župana, ki se nanaša na hladilno strojnico v Stožicah, ki naj bi jo po Jankovićevem posredovanju Energetika Ljubljana leta 2010 za 3 milijone evrov kupila od graditelja športnega centra Stožice, Grepa, čeprav ta sploh ni bil njen lastnik, ampak je imel le stavbno pravico. Omenjena obtožnica še ni pravnomočna, Janković pa se je nanjo že pritožil.
Rajko Golob