Vlada bo danes popoldne razpravljala o zaostrovanju ukrepov za zajezitev širjenja epidemije covid-19. Medtem ko je danes število okužb nekoliko nižjo – včeraj smo poročali o rekordni številki v vsem času epidemije, pa so razmere v državi še vedno precej kritične. Hospitaliziranih je namreč 761 bolnikov, 177 jih je na intenzivni negi – kar pomeni da se bolnišnične postelje še naprej polnijo. Ustavno sodišče pa je medtem odločilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki je bil podlaga za odlok o prepovedi ponujanja blaga in storitev, v neskladju z ustavo. Posledično je neustaven tudi vladni odlok, ki ga je treba po mnenju sodnikov razveljaviti.
V četrtek so v Sloveniji opravili 9961 PCR-testov in z njimi potrdili 3771 okužb s koronavirusom, je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Pozitivnih je bilo 37,8 odstotka opravljenih testov. Po navedbah vlade se v bolnišnicah zdravi 761 bolnikov s covidom-19 (26 več kot dan prej), od tega na intenzivni terapiji 177 (8 več kot dan prej). 13 bolnikov s covidom-19 je umrlo. Število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh znaša 1603, povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa 2671. Trenutno je po neuradnih podatkih NIJZ-ja v Sloveniji okuženih 33.827 ljudi.
Ustavno sodišče pa je je odločilo, da je del Zakona o nalezljivih boleznih, ki omejuje ali prepoveduje promet s posameznimi vrstami blaga in izdelkov, v neskladju z ustavo. Državnemu zboru je naložilo, da mora to neskladje odpraviti v dveh mesecih. Na podlagi tega je neustaven tudi celoten Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, ki je bil sprejet ob začetku epidemije covida-19, po mnenju sodnikov ga je treba razveljaviti. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti trem. Ustavno sodišče je v pretekli odločbi sicer že ugotovilo, da sta tudi 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena ZNB-ja v neskladju z ustavo.
Ustavno sodišče je poudarilo, da je zahteva po določnosti zakonske podlage še posebej stroga, kadar gre za omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Splošni akt, s katerim se neposredno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine nedoločenega števila posameznikov, je lahko le zakon. Ko gre za urejanje svobode dela in svobodne gospodarske pobude zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni, po oceni ustavnega sodišča sicer ni v neskladju z ustavo, če zakonodajalec zaradi učinkovitega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izvrševanja pozitivnih obveznosti, ki izhajajo iz ustave, izjemoma prepusti izvršilni oblasti predpisovanje ukrepov, s katerimi se neposredno posega v svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo nedoločenega števila gospodarskih subjektov. Vendar pa morajo biti v zakonu določena ustrezna varovala pred arbitrarnim omejevanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Sara Bertoncelj